Boljše življenje in trajnostni razvoj

Ljubljana – Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, vodja odbora za reforme dr. Jože P. Damijan in njegov namestnik dr. Janez Šušteršič so novinarjem predstavili predlog konceptov ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Predlog, o katerem bo vlada odločala predvidoma 20. oktobra, vsebuje 60 ukrepov s področij štirih razvojnih prioritet (konkurenčnost in gospodarska rast; učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta; učinkovita in cenejša država; moderna socialna država in večja zaposlenost).

“Cilj reform je kakovost življenja in trajnostni razvoj, konkurenčno gospodarstvo pa je eden od pomembnih stebrov za doseganje tega cilja, drug steber je prav gotovo tudi socialna država in okoljsko vzdržna politika. Če želimo povečati standard in kakovost življenja ter ohraniti socialno državo, moramo povečati gospodarsko rast. Če želimo povečati gospodarski rast, moramo izpeljati strukturne reforme, ki bodo omogočile tudi izpolnjevanje lizbonskih ciljev," je povedal minister Vizjak. Kot je dejal, bo "proces sprejemanja teh reform v praksi v konkretnih zakonskih ali podzakonskih ukrepih težaven in bo zahteval veliko politične volje in usklajevanje znotraj slovenskega političnega prostora. Predlog odbora za reforme nudi odgovore na vrsto vprašanj, in prepričan sem, da nam bo z odprto, pregledno javno razpravo tudi uspelo. Klima v Sloveniji je taka, da lahko udejanjimo reforme.”

Sicer pa po Vizjakovih besedah potrebujemo preboj na področjih strukturnih reform, socialne države in aktivnejšo politiko globalne konkurenčnosti, ki bo pospeševala podjetništvo in prestrukturiranje podjetij. Reforme so po njegovem nujne tudi zato, ker je Slovenija s počasnostjo sprememb začela izgubljati svojo globalno konkurenčnost. “Tiste tranzicijske države, ki so izpeljale bolj pogumne in korenite strukturne reforme nas dohitevajo in ponekod tudi že prehitevajo.” Kot je dejal, si “vlada želi in pričakuje, da se še pred odločitvijo o dokončni vsebini tega dokumenta do vsebine in posameznih ključnih prioritet tudi socialni partnerji, gospodarstvo in navsezadnje tudi slovenski mediji, novinarji in uredniki, ki ste pomembni soustvarjalci slovenskega javnega mnenja”.

Tudi vodja odbora za reforme Jože P. Damijan je povedal, da je cilj reform povečanje družbene blaginje in želja da bi Slovenija dosegala visoke, 6- do 7-odstotne stopnje rasti. Dejal je, da je odbor za reforme strokovno telo, ki predlaga rešitve, o katerih odloča vlada, ne more pa vplivati na vladne odločitve in na to, ali bodo predlogi postali v program vlade. Sicer pa se je vladi zahvalil za podporo, “vidimo, da smo na isti barki in vsi enako razmišljamo”.

Med predlaganimi ukrepi za reformo davčnega sistema so na prvem mestu uvedba enotne 20-odstotne davčne stopnje na dohodke fizičnih oseb (osebna dohodnina) in enotne 20-odstotne stopnje davka na dodano vrednost. Na področju prestrukturiranja javnih financ je predvideni ukrep zmanjšanje javnofinančnih odhodkov v deležu BDP za 2 odstotni točki do leta 2008 in nadaljnji 2 odstotni točki do leta 2012. S tem bi se javnofinančni primanjkljaj postopoma zniževal, odpravljen pa bi bil do leta 2010.

Črpanje evropskih sredstev naj bi bilo bolj učinkovito s tem, da bi bilo odločanje čim bližje predsedniku vlade, poraba pa naj bi bila učinkovitejša z združitvijo večine denarja za 5 do 8 velikih projektov, je povedal Janez Šušteršič. Ukrepi predvidevajo tudi pregleden in postopen umik Kada in Soda iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih in njuno preoblikovanje v portfeljske naložbenike. Usklajena privatizacija največjih gospodarskih družb v lasti države predvideva delno privatizacije NLB, Zavarovalnice Triglav, Telekoma in NKBM po modelu, da država v omenjenih podjetjih zadrži vsaj 26-odstotni delež. V primeru Telekoma in NLB pa odbor predlaga takojšen začetek priprav za kotacijo na borzi.

Minister podpira uvedbo enotne davčne stopnje

Ministra Andreja Vizjaka so novinarji vprašali, ali zagovarja uvedbo enotne davčne stopnje. “Menim, da potrebujemo nov pristop, če želimo uresničiti preboj v gospodarski rasti in uresničiti strategijo razvoja Slovenije. Z lepotnimi, neuravnoteženimi popravki v veljavni davčni davčni zakonodaji nam ne bo uspelo. Potrebujemo usklajeno, celovito reformsko strategijo in verjamem, da bi uvedba enotne davčne stopnje lahko prispevala k tem ciljem, ker razbremeni gospodarstvo. Enotna davčna stopnja zagotavlja nižjo obdavčitev visoko izobražene in usposobljene delovne sile, ki je spodbujevalec razvoja podjetij. Menim, da je uvedba enotne davčne stopnje eden od ključnih delov reforme, ne morem pa trditi, da brez nje reforme niso mogoče. Vsekakor podpiram uvedbo enotne davčne stopnje,” je odgovoril minister Vizjak.

Več o predlaganih reformah in ukrepih preberite v sobotni tiskani izdaji Dela.