"Bruselj ne more biti sodnik"

Bruselj - Evropska komisija v reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško ne more igrati vloge sodnika, saj gre za dvostransko vprašanje, ki ga morata rešiti državi sami, je dan pred prihodom na obisk v Slovenijo v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Evropska komisija lahko spodbudi obe strani, da vstopita v konstruktivni in na rezultate usmerjen dialog, a gre za bilateralno zadevo in komisija ne more biti sodnik," je danes izjavil Rehn.

Potrebno je najti konsenzualno rešitev, a "natančne pozicije o vsebini te rešitve nimamo", je bil tudi jasen Rehn. Z drugimi besedami: ni pomembno, kakšna je rešitev, samo da do nje pride in da je konsenzualna. Pri tem je komisar optimističen: "Verjamem, da bo mejno vprašanje rešeno, preden bomo dosegli finalno ali celo vmesno stopnjo pogajanj s Hrvaško," je odgovoril na vprašanje, ali Hrvaška lahko računa na vstop v Evropsko unijo pred rešitvijo mejnih vprašanj s sosedami.

Med mejnimi vprašanji in pogajanji ni povezave

"Pogosto so s kandidatkami za EU odprte teme, ki so bilateralne narave, takih je več primerov iz zadnjega pa tudi aktualnega kroga širitve. Če gre za dvostranska vprašanja, kot je vprašanje meje ali imena, jih je treba rešiti bilateralno," je dejal. A hkrati tudi opozoril, da je "vsaka kandidatka z Balkana zavezana dobrososedskim odnosom in regionalnemu sodelovanju".

Edina pristojnosti, ki jo Evropska komisija v odnosih med Slovenijo in Hrvaško ima, je vezana na ribiške vidike mejnega sporazuma, zato je tu pripravljena igrati svojo vlogo. "Prepričani smo, da pravilno delujoč ribiški režim lahko pomembno prispeva k izogibanju mejnih incidentov na morju. A vedno je ključna volja dveh držav, da sodelujeta - zadeva lahko deluje le, če državi res sodelujeta in iščeta rešitev," je dejal komisar o eni izmed tem za pogovore v Sloveniji.

O evropski perspektivi za Balkan

V ospredju pogovorov z državnim vrhom bodo sicer ob Hrvaški predvsem razmere v drugih državah Balkana, vključno s Kosovom, ter širitev EU.

Za slednjo je komisar dejal, da kljub trenutni "utrujenosti" ne sme postati grešni kozel za širše probleme v povezavi, kot sta problem brezposelnosti ali soočanje z globalizacijo. "Širitev leta 2004 je bila uspeh in integracija Slovenije je dokaz tega uspeha, moramo pa ljudem bolje predstaviti proces, zato da širitve res ne bodo videli kot grešnega kozla," je izjavil komisar in spomnil, da je kljub "širitvenemu bluesu" EU lani sprejela kar nekaj za proces pomembnih odločitev.

O konkretnih izgledih sicer ni podrobno govoril. Komisija bo, je spomnil, maja letos objavila oceno o pripravljenosti Bolgarije in Romunije na vstop s 1. januarjem 2007, medtem ko je v primeru kandidatke Hrvaške napredek odvisen predvsem od njene volje in sposobnosti. "Gospodarska in politična razvitost, visok bruto domači prihodek npr. govori v prid hitremu napredku, a prostora za samozadovoljstvo ni," je dejal Rehn. Država si je postavila ciljne datume, a za nas je bistveno, da so kriteriji izpolnjeni, je poudaril.
O evropski perspektivi za Balkan sicer ni nobenega dvoma. "To je lepilo procesa stabilizacije in miru v regiji," je bil slikovit komisar, ki tako ne verjame, da bi napredek lahko ustavilo dejstvo, da ustavna pogodba zaradi dvojnega referendumskega "ne" še ne bo kmalu v veljavi. "Pogodba iz Nice npr. vsebuje določbe o širitvi Evropske komisije, za Svet EU in Evropski parlament pa bi bilo treba doreči institucionalna pravila," je povedal.

"A najboljša opcija je ustavna reforma v prihodnjih letih, morda v letih 2007 in 2008. Ta je nujna že zato, da bo tudi sedanja EU bolj demokratična in učinkovita, obenem pa bi seveda olajšala širitev," je svoj pogled na usodo ustave povzel komisar Rehn.

Kar se iskanja rešitev za Kosovo tiče, je nadalje povedal, pa je "Slovenija ena najbolj aktivnih partneric". Pobude slovenskega predsednika Janeza Drnovška za prihodnji status Kosova sicer Rehn ni želel komentirati: "Komentarjem na predloge, tudi spoštovanja vredne, se raje izognem," je bil kratek. Je pa zato poudaril, da EU polno podpira pogajanja o statusu v okviru Združenih narodov pod vodstvom Marttija Ahtisaarija.

"Želimo si gladek in razmeroma hiter proces," je dejal komisar. V njem sicer svojo vlogo komisija že igra, še večja pa bo vloga tudi EU kot celote na Kosovu postala po končanih pogovorih. Kosovske Albance je pri tem Rehn opomnil, da pot k statusu vodi skozi izpolnjevanje standardov, medtem ko je Beograd pozval h konstruktivnemu dialogu.

Srbija bo sicer v letošnjem letu pred številnimi resnimi izzivi, ne samo zaradi Kosova, temveč tudi zaradi referenduma v Črni gori in lastnih nalog na poti proti EU. "Razmere na Kosovu in v Črni gori sicer ne smejo postati izgovor za sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu - Srbija mora polno sodelovati," je bil nedvoumen Rehn. V zvezi s slednjim sicer komisija zdaj čaka novo poročilo tožilke Carle Del Ponte, Rehn pa bo skupaj s šefom komisije prihodnji teden tudi obiskal regijo.

"Zunanjim ministrom EU bom nato na zasedanju v Bruslju 27. februarja poročal o razmerah," je dejal komisar, ki pričakuje, da se bo takrat razpravljalo tudi o možnosti za zamrznitev pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in sporazumu z Beogradom zaradi slabega sodelovanja s Haagom. A ob palici so tudi korenčki: dostop do politik EU, sodelovanje v programih, ugodnejši vizni režim v zameno za reforme in sodelovanje s Haagom, je še dejal komisar v pogovoru s slovenskimi novinarji pred prihodom v Ljubljano.


Rehn bo sicer v Slovenijo prispel v četrtek zvečer iz Budimpešte. Takoj po prihodu se bo na delovnem pogovoru sestal z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, sledila bo večerja s premierom Janezom Janšo. V petek bo najprej obiskal državni zbor, nato pa bo na ljubljanski pravni fakulteti predaval o širitvenih perspektivah EU, še posebej na Balkanu. Sledil bo pogovor s predsednikom države Drnovškom, po tiskovni konferenci skupaj z ministrom Ruplom pa sestanek z veleposlaniki članic EU in kandidatk. Na kratko si bo komisar popoldne ogledal tudi Ljubljano.