Če ne gre zlepa, je treba navijače obvladati s silo

Policisti, ki so pretekli teden varovali nogometno tekmo med reprezentancama Slovenije in Poljske v mariborskem Ljudskem vrtu, so imeli polne roke dela z navijači, predvsem poljskimi. Med drugim je skupina 68 Poljakov kar brez vstopnic hotela priti na stadion. O tem, kako se policija pripravi na nogometno tekmo, smo se pogovarjali z Mihaelom Burilovim, policijskim inšpektorjem, ki se ukvarja s tovrstno problematiko.

Za javna zbiranja, na katerih so lahko po mnenju policije ogroženi javni red, promet ali premoženje, policisti že pred prireditvijo naredijo oceno ogroženosti. Kadar je tekma mednarodna, od kolegov iz tujine pridobivajo podatke o obiskovalcih. Mihael Burilov zagotavlja, da so to splošni podatki, torej številke, in ne imena in priimki. Izmenjava policijskih podatkov vsebuje tudi oceno, ki udeležence deli na neproblematične, potencialne kršitelje in kategorijo C - nasilneže. Pri pripravi pa se policisti zanašajo tudi na izkušnje. Na podlagi ocene lahko določene ukrepe, na primer na meji, sprejmejo že pred prireditvijo in se nanjo tako ustrezno pripravijo.

Burilov pravi, da ob policijskih ukrepih zoper kršitelje javnega reda in miru, na tekmi ali drugače, vedno govorimo o ukrepih zoper posameznika, pa čeprav gre za skupino. »Naš pravni red namreč ne omogoča, da bi procesuirali skupino. V skupini najbrž niso vsi kršitelji - nekateri v njej igrajo pasivno vlogo. Vsakemu posamezniku v skupini, ki je na primer napadla policista, je treba to dokazati - ugotavlja se odgovornost posameznika.«

Ko pa policisti že preprečujejo kršitev in vzpostavljajo javni red in mir, kot v primeru skupine 68 Poljakov, je prva naloga preprečitev eskalacije nasilja. Pri tem lahko policisti izvajajo določena pooblastila in uporabijo prisilna sredstva. Ta, zagotavlja Burilov, uporabljajo postopoma, od milejšega k hujšemu. Če z opozorilom na primer pretepa ni mogoče preprečiti, nastopijo s silo. Intenziteta prisilnih sredstev je sicer stvar internih predpisov, taktike in policijskega usposabljanja. Uporabo množičnih prisilnih sredstev, kot so gumijevke ali konjenica, sicer ukaže nadrejeni starešina in ni prepuščena odločitvam posameznih policistov - na tekmah je navzoč operativni štab, ki je sestavljen iz več strokovnjakov, ki vseskozi spremljajo dogajanje. Pri tem je v veliko pomoč videonadzor, s katerim lahko neko ravnanje zaznajo in dokažejo - dva slovenska navijača, ki sta na tekmi s Poljaki prižgala bakle, so našli in odstranili ravno zaradi videonadzora.

Policisti deviantno ravnanje na tekmah, pa naj bodo to prekrški ali kazniva dejanja, obravnavajo kot vsak drug prekršek ali kaznivo dejanje. Tisti, ki se »znajdejo« v policijskem pridržanju, imajo kot vsi drugi pravico do zdravnika, odvetnika, za tujce pa velja tudi, da policija na njihovo željo obvesti veleposlaništvo. Največkrat gre sicer v teh primerih za pridržanje do šest ur, s katerim želijo modri angeli le preprečiti nadaljnje kršitve. Kako policisti s pridržanimi ravnajo, večkrat preverja varuh človekovih pravic. Največkrat »gredo« kršitelji tudi skozi hitri postopek - denimo v klasičnih primerih kršenja javnega reda in miru. Višina globe je odvisna od prekrška, neprimerno vedenje se na primer kaznuje s tristotimi evri.

Burilov opozarja, da kljub mišljenju nekaterih, da je za red na tekmah odgovorna zgolj policija, ni čisto tako, policija je le en segment. »Naloga organizatorja je, da zagotovi varno prireditev - dodatno varovanje, če je treba, in poskrbi, da navijači na stadion ne nosijo nevarnih predmetov.« Stanje v Sloveniji kljub temu, da hudih izgredov še nismo imeli, ni zadovoljivo, pravi Burilov. »Sprejeti bi bilo treba nekatere ukrepe, ki jih ponekod v tujini že uporabljajo, kot je na primer sodna prepoved vstopa na športno prireditev posameznikom, za kar je policija pobudo že dala. Več odgovornosti pa bi morali sprejemati tudi sami organizatorji,« je sklenil Burilov.

Iz NeDela