Černobil pri nas ni mogoč

Ljubljana - Največja jedrska nesreča, ki se je 26. aprila 1986 zgodila v ukrajinskem Černobilu, je bila rezultat zaporedja človeških napak, ki se v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) zaradi učinkovitega varnostnega sistema in posodabljanja sestavnih delov ne morejo ponoviti, je ob predstavitvi publikacije černobilskega foruma o različnih vplivih nesreče povedal direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar. Dodal je, da morebitno podaljšanje njenega obratovanja po letu 2023 ne bi vplivalo na povečanje tveganj.

Tudi drugod po svetu, še posebej v ZDA, Franciji in na Finskem, se zaradi povečanih izpustov ogljikovega monoksida odločajo za gradnjo novih jedrskih elektrarn oziroma za podaljševanje obratovanja obstoječih, je pojasnil Stritar. Ob bližajoči se dvajsetletnici černobilske jedrske nesreče je predstavil najnovejše ugotovitve černobilskega foruma, ki so ga leta 2003 ustanovile specializirane agencije Organizacije združenih narodov.

OZN v študiji o dediščini Černobila ugotavlja, da je bila večina prizadetega prebivalstva izpostavljenega relativno nizkim koncentracijam sevanja, zato so bile domneve o več desetinah ali celo sto tisočih mrtvih pretirane. Černobilska jedrska nesreča je skupaj terjala do 4000 življenj. Število vključuje tako ljudi, ki naj bi umrli zaradi neposrednih posledic sevanja, kot tudi tiste, ki bi v prihodnosti lahko umrli zaradi dolgotrajne izpostavljenosti sevanju.

V prvih dveh letih po nesreči je bilo v odpravljanje posledic nesreče skupno vključenih 200.000 ljudi, predvsem vojakov, prostovoljcev, osebja elektrarne, policistov in gasilcev, med katerimi zaradi neposredne izpostavljenosti sevanju pričakujejo dodatno povečanje smrtnosti zaradi raka pri okoli 2200, ki so že vključeni v skupno število 4000 černobilskih žrtev.

Zaradi Černobilske jedrske nesreče so bile najbolj prizadete države Rusija, Ukrajina in Belorusija, kjer na območju s površino 200.000 kvadratnih kilometrov živi okoli pet milijonov ljudi. Od teh jih 100.000 živi na najbolj kontaminiranih območjih. Tudi med njimi so opazili porast rakastih obolenj, predvsem raka na ščitnici (okoli 4000 obolelih), ki so ga povzročile prevelike koncentracije radioaktivnega joda-131.

Medtem ko naj ne bi bilo dokazov o neposrednem vplivu sevanja na zmanjšano plodnost in na zmanjšano število rojstev, pa so v zadnjem času odkrili povečanje bolezni srca in ožilja ter dvakratno povečanje pojavnosti levkemije. Pogoste so tudi psihične posledice, ki jih je sprožilo dogajanje po nesreči. Te naj bi imele bistveno večji vpliv na prebivalstvo kot pa sevanje, je dejal Stritar.

Razlog za to izsledki študije pripisujejo predvsem dodelitvi statusa "černobilskih žrtev" namesto statusa "preživelih oseb", zaradi česar so ljudje pogosto prevzeli pasivno vlogo nemočnih invalidov, ki jim v Ukrajini še vedno namenjajo med pet in sedem odstotki proračunskih sredstev letno.V Belorusiji je leta 2002 ta delež znašal 6,1 odstotka. Med leti 1991 in 2003 so beloruske oblasti žrtvam namenile več kot 13 milijard dolarjev.

Vladam omenjenih treh najbolj prizadetih držav so zato priporočili opazovanje le najbolj prizadetih skupin prebivalstva, obenem pa ponovno preučitev doslej veljavne definicije najbolj kontaminiranih območij, vzpodbujanje aktivnega vključevanja ljudi v življenje in odgovorno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, je ugotovitve černobilskega foruma povzel Stritar.