Tiskane izdaje
»Sporočilo, da je vseeno, ali takso plačamo ali ne, saj se nič ne zgodi, je zelo slabo. S tem izgubljamo denar, ki na daljši rok ključno prispeva k urejenosti destinacije, prepoznavnosti na trgu in boljšim poslovnim rezultatom vseh turističnih igralcev,« zatrjuje direktor Lokalne turistične organizacije (LTO) Bovec Janko Humar. Razlika med številom prenočitev in pobrano takso je predlani znašala dobrih 50.000 evrov, lani je bila občina le za spoznanje uspešnejša.
Humar opozarja, da taksa ni denar, ki bi obremenjeval ponudnike, saj jo plačajo obiskovalci, ponudniki pa denar zgolj prenakažejo na občinski račun. Toda evro in cent, kolikor znaša taksa na osebo na prenočitev, ponudniki pogosto zadržijo ali pa gostov sploh ne prijavijo policiji. Direktor LTO meni, da ponudniki zatajijo med 20 in 30 odstotkov vseh obiskovalcev. Za Bovcem so redarji medobčinske uprave največ neporavnanih obveznosti ugotovili v kobariški občini, kjer je pri 11 zavezancih zmanjkalo za 2542 evrov turistične takse, v Tolminu redar podatka ni beležil, v Kanalu ob Soči pa neplačil niso odkrili.
Zgledujmo se po Avstrijcih
A neplačilo takse in oddajanje na črno sta povezani tudi z dajatvami na prihodek: »Izkušnje so slabe, saj so obremenitve prevelike. Eksperimenti okrog nepremičninskega davka, ki bi nekaterim tudi desetkrat povečal obremenitve v primerjavi s prejšnjimi, so delovali kot spodbuda črnemu oddajanju. Sistemska osnova je slaba in nespodbudna, ponudniki in podjetniki pa se na takšno okolje racionalno odzivajo. Na dolgi rok to ni dobro ne za družbo ne za podjetnike. Če turistične zakonodaje ne znamo napisati sami, jo prepišimo od Avstrijcev ali Hrvatov,« je prepričan Humar.
Na avstrijskem Koroškem so pravkar sprejeli nov deželni zakon, kjer so kot ena zadnjih turističnih regij poleg turistične takse potrdili tudi turistični davek, ki ga poleg neposrednih ponudnikov plačujejo tudi vse druge dejavnosti, ki imajo koristi od turizma (gradbinci, trgovine, frizerji ...).
»Žal je v Posočju vsem jasno, da je treba vložiti denar v zidove in opremo, pri vlaganjih v trženje in razvoj produktov pa se zgodba konča. Naši sosedje plačajo takso, plačajo turistični davek, prispevajo za promocijske akcije in vlagajo v tematska združenja - vstopnica v združenje pohodniških hotelov, denimo, stane 10.000 evrov, poleg tega poleg lastne plačujejo še od 6000 do 10.000 evrov na leto za skupno promocijo. Potem ni čudno, da so na trgu veliko bolj glasni in opazni ter posledično bolje zasedeni. Pri nas pa še vedno ugotavljamo, da je še plačevanje takse problem,« je oster Humar.
Plačilo takse ne zastara
Na bovški občini ponudnike opozarjajo, da plačilo turistične takse ne zastara, zato jo bodo morali dolžniki prej ali slej poplačati. Občina jim ponuja možnost obročnega odplačevanja, toda če ne bodo uspešni, v občinski upravi napovedujejo, da bodo terjatve odstopili davkariji, kar jim omogoča zakonodaja. V preteklosti je bil največji neplačnik takse nekdanji hotel Kanin, ki je končal v stečaju, občina pa je v stečajnem postopku prijavila 30.000 evrov terjatev.
Župan Siniša Germovšek napoveduje doslednejši nadzor nad ponudniki, vendar pravi, da sedanje evidence gostov in plačil ne olajšujejo dela. »Še tako dober program ne bo izboljšal položaja, če ne bo nadzor na primerni ravni,« ugotavlja župan.
Upa na redarsko službo medobčinske uprave posoških občin, ki izvaja kontrolo pravilnega obračunavanja in plačila turistične takse, toda predstojnik službe Simon Leban opozarja, da je kontrola največkrat izvedena na podlagi posebnega delovnega naloga, ko redarju določijo zavezance za kontrolo plačila. S takšnim nadzorom so lani redarji pri 18 zavezancih na Bovškem ugotovili skoraj 13.000 evrov premalo plačane turistične takse. Inšpekcijska služba bo za boljši nadzor po novem podatke o prijavi vseh gostov dobivala tudi od policije.
