Tiskane izdaje
Ljubljana – Največjo dvorano državnega zbora, v kateri sicer odločajo poslanci, so napolnili predstavniki najrazličnejših vej civilne družbe. V dobre štiri ure trajajoči razpravi, na trenutke zelo čustveni, v večini pa skrajno racionalni, analitični in tudi strokovni, so povsem zavrnili kakršnokoli privatizacijo javnih zavodov, se odločno postavili proti komercializaciji sedanjih javnih storitev in se izrekli proti preoblikovanju zavodov po vzoru podjetij.
Soglasni so bili, da predlog zakona o dejavnosti splošnega pomena, s katerim je vlada predlagala preureditev 1495 javnih zavodov, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog zakona je predstavila generalna sekretarka vlade Helena Kamnar (pripravila ga je zdaj že nekdanja ministrica Irma Pavlinič Krebs). Zakon je krovni, neškodljiv. Bojazen, da se bo zmanjšalo današnje državno in občinsko premoženje, je odveč. Presežki se ne bodo stekali v zasebne žepe vodstev zavodov, zakon ne prinaša nikakršne komercializacije, prinaša zgolj modernizacijo javnega sektorja, usklajen je z zahtevami OECD. Mednarodne izkušnje s hkratnim izvajanjem javne in zasebne dejavnosti ob ločenih računih, kot predvideva zakon, so dobre, nevarnosti za prelivanje sredstev ni, je opisovala Kamnarjeva. A razpravljavci so prepoznali v zakonu vse kaj drugega.
Nesprejemljiv je prenos občinskega in državnega premoženja na zavode. Nesprejemljive so finančne posledice zakona, saj bodo javne storitve dražje in manj kakovostne, nesprejemljiva sta možnost privatizacije javnih zavodov ter predvideno razmerje med avtonomijo in odgovornostjo njihovih vodstev, je naštel Uroš Brežan, župan Tolmina, in v imenu skupnosti slovenskih občin zakon zavrnil. »V Tolminu smo že imeli sistem, ko so zavodi sami vodili investicije. Bile so dražje, pri tem pa je bilo veliko težav in slabe volje. Zdaj jih spet vodi občina,« je povedal o izkušnjah Tolminčanov.
Cene storitev bodo višje zaradi donosa (profita) javnih storitev, ki bo predviden v ceni, so ugotavljali. »Ko bodo javni zavodi družbe z omejeno odgovornostjo in bodo imeli lastnino, ne bo več naložb iz državnega proračuna, ampak bodo naložbe vsebovane v ceni storitev. Zdajšnja 6,5-odstotna amortizacija ne bo zadostovala. Potrebna bo vsaj dvakrat večja, torej 100 milijonov evrov več na leto,« je izračunal Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Javna zdravstvena blagajna kot plačnica celotnega zdravstva je po predlogu zakona izrinjena iz svetov (po novem nadzornih svetov) novih zavodov, je opozoril. Izrinjeni so tudi uporabniki, kar je nedopustno, je povedalo več razpravljavcev.
»V parlament prenašam ogorčenje ljudi. Slovenski narod bo do konca oropan socialne države. Skupno premoženje smo gradili s samoprispevki, ne pustimo si ga vzeti. Privatizacija in komercializacija nista prava pot. Reformnim procesom vlade smo že nekajkrat izrekli referendumski ne. Ali je potrebna revolucija, da nas boste upoštevali? Nočemo po poti gospodarstva, kjer so velike nagrade za nadzornike in direktorje, podjetjem pa gre čedalje slabše,« je bila ogorčena Marjeta Šibav, članica več sindikatov in gibanj, in se tako pridružila tistim, ki so opozarjali, da gre le za plenilske namene elit, ki jih mika olastniniti še zadnje veliko skupno državno (prej družbeno) premoženje.
»Naša zgodovina je krvava. Ob osamosvojitvi o takšnem razlaščanju ni bilo govora. Tisočletna zgodovina Slovencev ni vodila k tej točki,« je bil prav tako radikalen Rastko Plohl iz Neodvisnih sindikatov Slovenije. Pomembno dejstvo pa je navedel tudi Borut Jakopin, sekretar Sindikata policistov Slovenije: »Zakon ni usklajen s sindikati. Vlada je javnost zavajala, da ima njihovo podporo,« je povedal. »To je zakon, ki ne služi ljudem. Ministrstvo za delo ima na spletu zapisana dva cilja: konkurenčnost javnih storitev in privatizacijo. Tega nočemo,« je dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov.
»Ali se bomo Slovenci ponovno rojevali na ulicah in umirali pred vrati bolnišnic? Če to od nas zahteva EU – hvala zanjo!« pa je menil Jože Romšak, kmet iz okolice Kamnika.
