Tiskane izdaje
Pozno odhajanje od doma, naraščajoča brezposelnost, podaljševanje izobraževanja
V Sloveniji je leta 2008 skoraj 70 odstotkov mladih v starosti 18 do 34 let živelo z vsaj enim staršem, kar je poleg Slovaške najvišji delež v državah EU. Pozna odselitev od doma velja predvsem za moške, navajajo na statističnem uradu.
Ker pa se številni mladi pozno odselijo od doma, ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU eno najnižjih stopenj revščine mladih. Leta 2010 je stopnja tveganja revščine med mladimi v starosti 15 do 29 let znašala nekaj več kot 10 odstotkov.
Večina mladih živi s starši do 30. leta starosti najverjetneje zaradi spleta stanovanjske, zaposlovalske in pokojninske politike: predraga stanovanja si mladi le težko privoščijo, še posebej če so brez dela ali če imajo začasno zaposlitev.
Zaradi naraščajoče brezposelnosti mladi pogosto podaljšujejo izobraževanje, hkrati pa se velikokrat odločajo tudi za preproste poklice, ki so daleč pod ravnijo njihove formalne izobrazbe.
Med starimi 15 do 19 let 0,2 odstotka že poročenih
Za starostno obdobje 15 do 19 let je značilno prehajanje iz otroštva v odraslo dobo. Po navedbah statističnega urada se je leta 2011 0,2 odstotka mladih v tem obdobju že poročilo, dve najstnici sta iz zakonske zveze celo že izstopili, skoraj 300 najstnic pa je že imelo vsaj enega otroka.
Večina oz. 95 odstotkov najstnikov v tem starostnem obdobju je leta 2011 še vedno živela pri starših, približno enak delež pa se jih je izobraževal. Največ, 43 odstotkov, jih je bilo vpisanih v eno od srednjih tehniških in drugih strokovnih srednjih šol, najmanj, nekaj več kot en odstotek, pa jih je bilo vpisanih v nižjo poklicno šolo.
Leta 2011 je bilo po podatkih Ankete o delovni sili 13 odstotkov mladostnikov v starosti 15 do 19 let delovno aktivnih, od tega jih je nekaj manj kot polovica opravljala delo prek študentskega servisa, 37 odstotkov jih je opravljalo pomoč družinskim članom - v skoraj vseh primerih je šlo za pomoč na družinski kmetiji -, preostali pa so bili redno zaposleni ali so delali kot vajenci.
Skoraj polovica starih 20 do 24 let delovno aktivnih
Leta 2011 se je 3,4 odstotka mladih v starosti 20 do 24 let odločilo za zakonsko zvezo. Več porok v primerjavi z mlajšo starostno skupino je prineslo tudi več ločitev; teh je bilo tedaj 133. Žensk v obdobju pozne mladosti, ki so leta 2011 postale matere, je bilo manj kot 10 odstotkov; od teh je 1,7 odstotka žensk do dopolnjenega 25. leta rodilo več kot enega otroka.
Tri četrtine starih 20 do 24 let je še vedno živelo v gospodinjstvu z vsaj enim staršem; med moškimi je bil ta delež nekoliko višji, in sicer 78 odstotkov, med ženskami pa 72 odstotkov. Približno 70 odstotkov oseb v pozni mladosti se je izobraževalo, med njimi nekaj manj kot 90 odstotkov na visokošolski stopnji.
Leta 2011 je bilo 46 odstotkov oseb v pozni mladosti delovno aktivnih; nekaj manj kot polovica med njimi je bila redno zaposlena, nekaj manj kot 40 odstotkov pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa.
Leta 2011 vsak deseti 20 do 24-letnik ni niti študiral, obiskoval šole ali tečaja niti ni delal.
Redno zaposlenih tri četrtine starih od 25 do 29 let
Trendi v Sloveniji kažejo, da mladi vse kasneje postajajo neodvisni, posledično pa se tudi dojemanje mladosti pomika v zgodnja srednja leta. Leta 2011 je v Sloveniji z vsaj enim od staršev živelo nekaj več kot polovica mladih v starosti 25 do 29 let. Tu so bile razlike med spoloma že bolj očitne kot v mlajših starostnih skupinah: več kot 60 odstotkov moških te starosti je živelo pri starših, medtem ko je bil delež žensk 45-odstoten.
Že v starostni skupini 20 do 24 let so se kazale tovrstne razlike, tako da je mogoče trditi, da se ženske v Sloveniji v povprečju prej kot moški odselijo od doma. To gre po navedbah statističnega urada verjetno pripisati dejstvu, da ženske v večji meri izbirajo starejše partnerje; ob prvi sklenitvi zakonske zveze je bila leta 2010 nevesta v povprečju stara 28,6 leta, ženin pa je bil več kot tri leta starejši.
Obdobje, ko mladi večinoma končujejo z izobraževanjem, se kaže v povečani aktivnosti na trgu dela. Leta 2011 je bilo tri četrtine mladih pri tej starosti delovno aktivnih: 76 odstotkov med njimi je bilo redno zaposlenih, med temi približno 70 odstotkov s pogodbo za nedoločen čas. Med vsemi mladimi delovno aktivnimi jih je 92 odstotkov delalo v povprečju več kot 35 ur na teden, kar pomeni, da so imeli polni delovni čas, približno osem odstotkov pa jih je delalo z delovnim časom, krajšim od polnega.
Brezposelnost med mladimi narašča
Vse bolj pereč problem postaja brezposelnost med mladimi. Stopnja anketne brezposelnosti med mlajšimi odraslimi, torej v starostni skupini 25 do 29 let, je leta 2011 znašala 14,2 odstotka, povprečje EU pa je znašalo 12,6 odstotka. Omenjena stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je leta 2007 znašala šest odstotnih točk manj, in sicer 8,2 odstotka, medtem ko je bilo povprečje EU 8,7 odstotka.
Med brezposelnimi mladimi v tej starostni skupini je bilo leta 2011 v Sloveniji 30 odstotkov takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 43 odstotkov pa jih je delo iskalo že več kot eno leto.
Namesto med brezposelne raje na študij
Manj priložnosti za zaposlitev mladih se prepleta z vse daljšim izobraževanjem. Ko mladi zaključijo šolanje in ne dobijo priložnosti za delo, pogosto raje nadaljujejo z izobraževanjem. Medtem ko se je leta 2000 izobraževalo 23 odstotkov mladih v starosti 25 do 29 let, je bilo leta 2007 takih 33 odstotkov, leta 2011 pa že 37 odstotkov.
Med tistimi, ki so se leta 2011 izobraževali, je bilo 80 odstotkov takih, ki bodo z uspešno zaključenim izobraževanjem dosegli višjo stopnjo formalne izobrazbe; največ, 56 odstotkov, jih bo pridobilo univerzitetno izobrazbo ali več, medtem ko se ostalim 20 odstotkom raven formalne izobrazbe ne bo spremenila.
Med mladimi v starosti 25 do 29 let je imelo leta 2011 šest odstotkov osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 65 odstotkov jih je imelo srednješolsko, 29 odstotkov pa jih je že doseglo višje- ali visokošolsko izobrazbo.
