Danes praznujemo reformacijo

Ljubljana - Današnji dan, 31. oktober, obeležujemo kot dan reformacije. Reformacija oz. protestatnizem je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

V Sloveniji ta dan obeležujemo kot državni praznik od leta 1992, državna proslava pa je bila v petek, z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem kot slavnostnim govornikom.

Erniša: Z reformacijo se je konstituiral slovenski narod

Z reformacijo, renesanso, humanizmom in odvzemom monopola eni Cerkvi se je v 16. stoletju začel evropski novi red, v kar so bili vključeni tudi Slovenci, je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša: "Primož Trubar in njegovi so slovensko ljudstvo popeljali na pot iskanja možnosti, da bodo svojo slovenskostavtohtono in avtonomno živeli in ustvarjali na domači rodni grudi."

Trubar in njegovi somišljeniki so začeli božjo službo opravljati v materinščini zato, da bi vsak človek razumel besede v bibliji. Pisanje knjig v slovenskem knjižnem jeziku pa je bil dosežek, ki je pomenil, da smo se Slovenci konstituirali kot narod in tudi obstali. Z reformacijo smo dobili tudi avtohtono vero, religijo, Cerkev in eksistenco, v kateri slovenskost ni bila v ničemer manjvredna, je še zapisal Erniša.

Ob vsakokratnem praznovanju tega dneva je po njegovem mnenju enkratna priložnost, da Slovenija pokaže, kako je njena identiteta in pot konstituiranja slovenskega naroda bila in je še danes povezana s potmi, ki jim je dala smer in pečat evropska reformacija. Ob zaključku poslanice je evangeličanski škof za praznik reformacije čestital vsem Slovenkam in Slovencem ter državljankam in državljanom Slovenije.

Začetnik je bil Martin Luther, pri nas Primož Trubar

Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi cerkve, s čimer bi odgovorili na krizo v rimokatoliški verski skupnosti. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve cerkve, velikih vojn pa tudi do nastanka novih cerkva. Nastale so luteranska oz. evangeličanska, Zwinglijeva in Kalvinova reformirana cerkev ter anglikanska cerkev.

Lutrovi nauki so imeli močan odmev tudi v slovenskih deželah. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar (1508-1586), avtor več kot 25 del oziroma polovice vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na žive govorice iz osrednjega slovenskega prostora.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma pa je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

V Sloveniji je sicer kakih 20 tisoč vernikov evangeličanske verke skupnosti.