Dars zahteva odškodnino od izvajalca del v predoru Šentvid

Dars je na izvajalca del v predoru Šentvid - podjetji v skupnem nastopu SCT in Primorje - naslovila odškodninski zahtevek v višini 5.127.746,45 evra.

Objavljeno
02. september 2008 20.18
Borut Willenpart SCT predor Šentvid
Kl.K./STA
Kl.K./STA

Ljubljana - Družba za avtoceste v RS (Dars) je na izvajalca del v predoru Šentvid - podjetji v skupnem nastopu SCT in Primorje - naslovila odškodninski zahtevek v višini 5.127.746,45 evra. Izvajalec del mora odškodnino nakazati v petih dneh na transakcijski račun Darsa, v nasprotnem primeru bo ta začel z izterjavo odškodnine po sodni poti.

 

Večkratno zaprtje in neuporaba predora Šentvid v juliju in avgustu je Darsu kot upravljalcu povzročilo znatno materialno in nematerialno škodo, pojasnjuje Dars v sporočilu, ki je objavljeno na njegovih spletnih straneh.

 

Sočasno je Dars ministra za promet Radovana Žerjava pozval, naj država prek svojih organov zahteva od izvajalca del povračilo narodnogospodarske škode, ki je nastala v času, ko je bil predor Šentvid zaprt.

 

Avtocestni odsek Šentvid - Koseze, v okvir katerega sodi tudi predor Šentvid, so odprli 1. julija, le nekaj ur po odprtju pa so morali del predora v smeri proti Gorenjski zaradi odpadanja protipožarnega ometa zapreti. V noči na 2. julij je promet po predoru znova stekel. Predor je bil nato zaradi sanacije začasno zaprt v noči s 4. na 5. julij oziroma s 5. na 6. julij, od 7. do 12. oziroma 13. julija in v noči z 21. na 22. julij.

 

Nato se je v noči na 6. avgust odkrušilo približno dva kvadratna metra protipožarnega ometa, ki je padel na avto z nemško registracijo. Pri tem je prišlo zgolj do materialne škode, cev pa so nemudoma zaprli za promet. Dva dni pozneje sta tako uprava Darsa kot tudi minister Žerjav ponudila odstop. Predsednik vlade Janez Janša ponujenega odstopa Žerjava ni sprejel, usoda uprave Darsa pa še ni znana.

 

Gradnja predora se je začela leta 2004, njegova vrednost pa znaša 124,7 milijona evrov oziroma skupaj z elektrostrojno opremo 135,7 milijona evrov.