Dekani: ogrožena tudi kakovost izobraževanja

Ljubljana – Jesen na slovenskih fakultetah ne bo lahka. Dekani ljubljanskih fakultet pravijo, da že varčujejo pri vseh mogočih postavkah, in opozarjajo, da z nižanjem sredstev »čez noč« niso ogrožene le plače zaposlenih, ampak tudi kakovost izobraževanja.

Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov bo septembra med univerze v skladu z rebalansom državnega proračuna razdelila manj denarja. Ker še ni sprejeta, na fakultetah ne vedo, kolikšno bo dejansko zmanjšanje sredstev. Financiranje prek uredbe je sicer neustavno; ustavno sodišče je namreč že aprila lani vladi naložilo, naj financiranje uredi v zakonu, a po besedah ministra Žige Turka bo ta pripravljen šele prihodnje leto.

Ministrstvo je v uredbi upoštevalo razvojne razlike univerz, zato bo največje zmanjšanje sredstev občutila Univerza v Ljubljani (UL). O varčevanju smo vprašali dekane nekaterih ljubljanskih fakultet, ki vsi poudarjajo, da o konkretnih številkah zmanjšanja sredstev ne morejo govoriti. Opozarjajo, da so programi že potrjeni in da manevrskega prostora ni veliko, saj je več kot 80 odstotkov sredstev namenjenih za plače zaposlenih.

Namerno ustvarjanje kaosa?

Dekan strojne fakultete (FS) Jože Duhovnik opozarja, da so se sredstva že zmanjšala: »Stanje na FS je zelo težko, saj ukrepi znižujejo priliv tako iz pedagoške kot iz raziskovalne dejavnosti. V okviru UL je stanje še slabše, saj je upravni odbor (UO) univerze, katerega predsednik je dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor, samovoljno zadržal junijski priliv iz pedagoške dejavnosti za 15,4 odstotka, in to samo z ustno napovedjo, brez pisnega sklepa, ki bi argumentiral tako odločitev. Na tej podlagi bo FS pri 8,5 milijona evrov priliva iz pedagoškega dela do konca leta brez približno 660.000 evrov (ali ukinitev prihodka za 15 zaposlenih).« Ker je v UO UL tudi predstavnik države, Duhovnik meni, da zadrževanje sredstev na rektoratu pomeni, da so ukrepi vlade neposredno atakirali posamezne fakultete. »Tako je vlada dokazano uveljavila po svojem predstavniku nasprotno od tega, kar je zapisala v koalicijsko pogodbo. Vprašanje se postavlja samo po sebi: ali vladni predstavnik sploh razume, kaj se je obvezal, ali pa je glavni namen takega ukrepa ustvarjanje kaosa, v katerem je glavna okupacija zaposlenih skrb za mesečno plačo, in ne kreativno delo.« Dekan pravi, da bi jim denarja za plače lahko zmanjkalo konec leta, odvisno od tega, kolikšen del izpada bodo nadomestili na trgu in v projektih EU.

Tone Meden, dekan fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, pravi, da rezerv na fakulteti – potem ko so že zmanjšali investicije in materialne stroške omejili na najnujnejše, racionalizirali izvedbo programov in zmanjšali število zaposlenih z nenadomeščanjem upokojenih – skoraj ni: »Ko so študenti vpisani, imajo po zakonu pravico študij končati po programu, ki so ga vpisali. Zahteva po velikem zmanjšanju stroškov čez noč je zato skoraj neuresničljiva. Bistvene racionalizacije, ki ne bodo kršile te pravice, je zato po mojem mogoče izvesti le v daljšem časovnem obdobju, in to z dogovorom (na primer pred objavo novih razpisov za vpis), ne pa z diktatom.« Opozarja, da je treba narediti realno oceno vpliva na poslabšanje kakovosti ter družbene sprejemljivosti tako globokih rezov v izobraževanje in njihovih dolgoročnih posledic.

O intelektualnih pogromih

S predvidenim obsegom in načinom varčevanja se sedanje kakovosti v visokem šolstvu ne da ohraniti, meni dekan fakultete za družbene vede Bojko Bučar: »Slovenci so v svoji zgodovini preživeli nekaj antiintelektualnih procesov in intelektualnih pogromov (politika Avstro-Ogrske, Italije, medvojno in povojno dogajanje). Tudi zaradi tega smo še zdaj tam, kjer smo – na dokaj nizki intelektualni ravni, ki se jo kolektivno niti ne zavedamo, in rezultat tega je tudi današnje obravnavanje visokošolskega financiranja kot potrošnje, in ne kot investicije.«

Poleg varčevanja pri materialnih stroških in dohodkih pedagogov, raziskovalcev in strokovnih delavcev se na FDV ukvarjajo tudi z upokojevanjem. A Bučar pravi, da pri tem ne bodo privarčevali, ker jim morajo zagotoviti odpravnine in mora nekdo prevzeti njihovo delo. »Bomo pa izgubili nekaj sredstev, ker so to posamezniki, ki so najuspešnejši pri pridobivanju raziskovalnih sredstev v tujini.«

Dekan pravne fakultete Peter Grilc pravi, da so bili že pred letošnjim rebalansom proračuna prisiljeni izpad državnih sredstev delno pokrivati z lastnimi viri. »Rebalans položaj zaostruje do nevzdržnosti in brez lastnih virov bi bili globoko v solvenčnih težavah že z daj. Vsako nadaljnje zmanjšanje bi po njegovem mnenju privedlo do nepopravljivih posledic. Opozarja, da je strošek dela, čeprav so ga že racionalizirali, pretežni strošek fakultete, zato manev rskega prostora ni veliko. Na fakulteti so že uvedli varčevalne ukrepe pri storitvah in dobavi blaga, pogodbenem delu in z zmanjševanjem koeficientov za delo zaposlenih na plačljivem delu dejavnosti ter kljub podaljšanju študija po bolonjski reformi niso dodatno zaposlovali. Zmanjšujejo tudi število skupin za seminarje in vaje oziroma povečujejo število študentov v posamezni skupini »do tiste mere, ki še zagotavlja vzdržne razmere za študij«.

Dekan medicinske fakultete Dušan Šutup poudarja, da se financiranje izobraževanja medicincev in dentalnih medicincev, računano na posameznega študenta, že desetletja vrti okrog le tretjine evropskega povprečja. »Predvidevamo, da na naši fakulteti sredstev za plače letos ne bo zmanjkalo zaradi temeljitega varčevanja v preteklih letih, nadaljnje zmanjševanje prilivov pa bi delovanje MF precej okrnilo, kar bi vodilo v še večje pomanjkanje zdravnikov in v upadanje kakovosti zdravstvenih storitev v Sloveniji.«