Tiskane izdaje
Ljubljana – V nasprotju z večino drugih odborov in komisij državnega zbora, kjer se ta teden krešejo polemične razprave in poslanci pridno vlagajo dopolnila, je mandatno-volilna komisija brez pripomb potrdila 6,2 milijarde tolarjev visok predlog proračun državnega zbora za prihodnje leto. Več kot polovica tega denarja bo šlo za plače poslancev in uslužbencev, med katerimi so tudi štirje poslanci, ki jim je ta funkcija prenehala natančno pred letom dni.
Oktobra je plače, ki se gibljejo med 1.126.000 (Ciril Pucko iz LDS) in 822.000 (Siniša Germovšek iz SDS) tolarjev bruto, dobilo še 27 bivših poslancev vseh strank razen SNS, ker jim po končanem mandatu ni uspelo najti druge službe. Po določbah zakona o poslancih jim ta plača pripada še največ leto dni po prenehanju mandata, tako da bo 23 od njih prejelo le še del oktobrske plače, kajti novi državni zbor se je na ustanovni seji sestal 22. oktobra lani.
Štirje med njimi pa bodo izrabili še dodatno, v tem zakonu zapisano možnost, da plačo dobivajo, dokler se ne upokojijo. Najkrajši čas, to je do konca tega leta, bo na dodatnem plačilnem seznamu bivših poslanka NSi Majda Zupan, januarja 2006 se bo upokojil Jurij Malovrh (SLS), junija Jožef Špindler (LDS), najdlje, skoraj dve leti, pa bo poslansko plačo užival bivši poslanec Ivan Mamič (NSi), ki bo pogoje za upokojitev izpolnil konec septembra prihodnje leto.
Ker se ne ve še, kako se bo razpletla zgodba z vračanjem državnega sekretarja Franca Pukšiča nazaj v poslanske klopi, so načrtovalci proračuna državnega zbora za rezervo predvideli denar še za eno tako plačo bivšega nadomestnega poslanca.
Zgodba o Ruparjevi (ne)podelitvi imunitete se nadaljuje
Podobno ni bila nobene razprave deležna zahteva kranjskega okrožnega sodišča, naj se državni izbor odloči, ali bo poslancu SDS Pavlu Ruparju podelil poslansko imuniteto ali ne. Poslanca, ki je tudi tržiški župan, zasebno toži skupina osmih občinskih svetnikov iz vrst LDS. Pred dvema letoma naj bi jih bil Rupar v občinskem glasilu Tržičan obtožil, da povzročajo občini neprecenljivo škodo. Ker v glasilu odgovora svetnikov niso hoteli objaviti, so svetniki zadoščenje zaradi takega žaljivega obrekovanja poiskali na sodišču.
Pri tem je zanimivo, da je vse skupaj obtičalo nekje v sodnih mlinih in bi verjetno zastaralo, če ne bi Rupar zasebne tožilce obtožil tudi tega, da so na sodišču s pritiski dosegli, naj te zadeve ne presodi. To je pozabljeno zadevo znova oživilo in kazenski pregon zoper poslanca se bo lahko začel, če bo državni zbor seveda potrdil sklep komisije, da se poslancu ne da imunitete, ker se nanjo tudi ni skliceval.
