Denarja za pripravljene kohezijske projekte ne bo

Če vlada ne bo uslišala zahtev županov, bodo prišli taborit v Ljubljano, dokler odločbe ne bodo podpisane.

Objavljeno
14. april 2014 21.31
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto, Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto, Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Ljubljana – Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je 34 županov konec preteklega tedna obvestila, da za njihovih enajst projektov ni na voljo denarja, zato naj jih pošljejo v redno proceduro za izvedbo v prihodnji finančni perspektivi. Župani so ogorčeni. Če bo v to privolila tudi vlada, bodo zahtevali sklic izredne seje državnega zbora.

Dolenjske, podravske, gorenjske, obljubljanske in ljubljanska ter kočevske in notranjske občine bi za 200 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada, s 35-milijonskim prispevkom države in podobnim zneskom lastnega denarja do konca leta 2015 zgradile vodovode, kanalizacije in čistilne naprave. Pa jih, čeprav jih je vlada februarja lani pozvala k dokončanju projektov in čeprav so ti popolnoma pripravljeni, potrjeni na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, izvajalci del pa pravnomočno izbrani že pred več kot pol leta, ne bodo.

Vladna služba pojasnjuje, da denarja za te projekte ne bo, saj »projekti, ki se izvajajo iz rednih pravic porabe v okviru operativnega programa, ne zagotavljajo dovolj prostih pravic porabe za potrjevanje novih projektov«. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki jih je potrdilo, je ugotovilo, da znašajo prihranki evropskih sredstev 33 milijonov evrov, s fazno izvedbo pa bi prihranili le deset milijonov. Ker je že bilo dodeljenih 182 milijonov evrov dodatnih pravic porabe, so prihranki premajhni, da bi vlada v izvedbo poslala še enajst projektov. Občine naj zato te svoje projekte pošljejo v ponovno ocenjevanje za prihodnjo finančno perspektivo, sporoča SVRK.

Zahtevajo odločbe o sofinanciranju

Župani pa so ogorčeni in pojasnila zavračajo. Ker je Slovenija od začetka finančne perspektive 2007–2013 počrpala komaj tretjino razpoložljivega kohezijskega denarja, dveh tretjin ne bo počrpala v samo letu in pol. »Denar bo ostal, naši projekti pa bodo propadli. Izvajalci del bodo tožili občine, te pa tudi ne bodo mirno požrle svojih vložkov v priprave. Samo občina Pivka je, ker vodovodno napeljavo vgrajuje hkrati z gradnjo kanalizacijskega sistema, zato da v letu ali še manj istih cest ne bi prekopavala dvakrat in povzročala nekajmesečnih prometnih zastojev, že vložila svoj milijon,« je povedal pivški župan Robert Smrdelj.

Ogorčeni so tudi v Suhi krajini in še osmih dolenjskih občinah. Včeraj so v Ljubljano poslali protestno pismo z zahtevo takojšnjega sestanka z ministrom Dejanom Židanom in predsednico vlade Alenko Bratušek. »Če odziva ne bo, bomo v Ljubljani taborili ob dolenjski pitni vodi, ki jo je pred uporabo spet treba prekuhavati, in to, dokler ne bosta zagotovljen denar in podpisana pogodba za hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske,« je za Delo dejal šentjernejski župan Franc Hudoklin. Novomeški župan Alojzij Muhič pa meni, da je zavrnitev projekta, katerega nujnost dokazujejo že od leta 2007, norčevanje, Dolenjci so besni tudi zato, ker so bili »zaradi lokalnih ministrskih navezav« odobreni projekti v Pomurju in Posavju, pa čeprav niso bili pripravljeni za kohezijsko sofinanciranje. Župan Škofljice Ivan Jordan je zato za danes sklical vse župane, vpletene v zgodbo: »Oblikovali bomo sklep za vlado in ministrstva in zahtevali, naj nam izdajo odločbe o sofinanciranju. Sicer bomo zahtevali sklic izredne seje državnega zbora. Odločitev SVRK je nerazumljiva! Država bi več pridobila, kot bi dala.«

Vladna služba je zavrnila tudi predlog županov, po katerem bi projekte razdelili na prvi del, ki bi ga financirali z denarjem iz iztekajočega se programskega obdobja, in na drugi del, financiran iz perspektive 2014–2020, s čimer države ne bi spravili v noben tvegan položaj, pravi Smrdelj, a na SVRK ni volje niti za ta predlog. Kandidirati za prihodnje finančno obdobje pomeni, da bodo spremenjena pravila igre, da projekti še dve leti ne bodo mogli v izvedbo, da bo sofinancerski delež manjši ipd. To na koncu pomeni, da bo pol že pripravljenih projektov, ki bi jih lahko začeli izvajati že lansko jesen, odpadlo.