DeSUS največ za volilno kampanjo

Ljubljana - Organizatorji volilne kampanje županskih kandidatov ter kandidatnih list za občinske svete so državnemu zboru predložili vmesno poročilo o financiranju volilne kampanje. Za volilno kampanjo je, sodeč po finančnih poročilih o zbranih in porabljenih sredstvih, ki so jih namenili za potrebe volilne kampanje do 7. oktobra, največ denarja namenila DeSUS, ki ima na svojem volilnem računu kar 33 milijonov tolarjev.

Višina sredstev, ki jih organizatorji lahko porabijo za kampanjo, je sicer odvisna od števila volilnih upravičencev v občini, ne sme pa preseči 40 tolarjev na volivca pri županskih volitvah in 60 tolarjev pri volitvah v občinske svete.

Organizatorji, ki volilne kampanje vodijo v več občinah, so predložili le eno samo skupno poročilo. To so denimo politične stranke, ki imajo svoje županske kandidate in kandidatne liste za občinske svete v več občinah. Kot rečeno, je doslej med vsemi organizatorji volilnih kampanj največ sredstev na volilnem računu zbrala najmanjša koalicijska stranka DeSUS, in sicer 33,3 milijona tolarjev. Ob tem velja omeniti, da je stranka zbrala 640.000 tolarjev, preostali znesek pa je prenesla s svojega rednega računa. Stranka upokojencev je sicer doslej porabila 11,8 milijona tolarjev.

Po višini zbranih sredstev sledi največja koalicijska stranka SDS, ki je do 7. oktobra zbrala 19,4 milijona tolarjev, medtem ko je doslej porabila le 727.000 tolarjev. Med opozicijskimi strankami je največ denarja za financiranje volilne kampanje zbrala LDS, ki je na svojem računu zbrala 16,9 milijona tolarjev, ki jih je skoraj v celoti tudi že porabila. Na volilnem računu ji je namreč ostalo le še dobrih 3000 tolarjev.

NSi in SLS sta doslej za volilno kampanjo svojih županski kandidatov in kandidatnih list zbrali približno enak znesek. NSi je od zbranih desetih milijonov porabila 8,1 milijona tolarjev, medtem ko so njihovi koalicijski partnerji SLS porabili 5,5 milijona tolarjev. Na posebnem računu so sicer zbrali 9,1 milijona tolarjev, od tega je bilo za 6,2 milijona prispevkov, ki presegajo trikratno vrednost povprečne mesečne plače.

Nekoliko manj sredstev so zbrali Socialni demokrati, in sicer 8,2 milijona tolarjev, od tega so jih 7,8 prenesli s svojega rednega računa. Prav tolikšen znesek so v volilni kampanji do 7. oktobra tudi porabili. Več denarja pa so za volilno kampanjo na svojem računu zbrali v SNS, in sicer 11,3 milijona, od katerih so doslej porabili 7,3 milijona tolarjev.

Med neodvisnimi kandidati in listami je doslej največ sredstev zbral kandidat za ljubljanskega župana France Arhar, ki je na svojem računu nabral 2,5 milijona tolarjev, porabil pa zgolj 7600.

Arharjev protikandidat Zoran Jankovič pa je s prispevki zbral 1,2 milijona tolarjev, medtem ko je do 7. oktobra porabil le 2600 tolarjev. Neodvisni kandidat za mariborskega župana Gregor Pivec je zbral 1,2 milijona tolarjev, a do 7. oktobra ni porabil niti tolarja, kandidat Liste za pravičnost in razvoj Stojan Auer pa je nabral 813.000 tolarjev, od tega jih je porabil 480.000.

Med zunajparlamentarnimi strankami je denimo Stranka mladih Slovenije (SMS) nabrala 2,8 milijona tolarjev, od tega jih je porabila 1,9 milijona. Aktivna Slovenija (AS) pa je zbrala 2,3 milijona tolarjev, od katerih je bilo za dva milijona prispevkov, ki presegajo trikratno vrednost povprečne mesečne plače. V AS so doslej porabili 1,6 milijona tolarjev.

Višina dovoljenih sredstev za financiranje volilne kampanje je sicer odvisna od velikosti občine. Organizatorji kampanje lahko tako največ sredstev porabijo v Ljubljani, in sicer 8,9 milijona tolarjev za županske kandidate ter 13,3 milijona za volitve v mestni svet. Za županskega kandidata v Mariboru sme organizator zapraviti 3,8 milijona, za kandidatne liste v mestni svet pa 5,7 milijona tolarjev.

Med stroške volilne kampanje se sicer štejejo stroški tiskanja in razobešanja plakatov, objavljanja predvolilnih oglasov in sporočil v javnih glasilih, organizacije predvolilnih shodov ter stroški tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega gradiva, ki se pošilja neposredno volivcem.

Državni zbor bo vsa vmesna poročila posredoval računskemu sodišču. Organizatorji pa bodo morali v 60 dneh po dnevu glasovanja občinskemu svetu in računskemu sodišču posredovati še poročilo o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo. Računsko sodišče bo poročila pregledalo in po potrebi pri organizatorjih opravilo revizijo.

Za organizatorje kampanj, ki vmesnega ali končnega poročila ne oddajo, pa zakon o volilni kampanji predvideva 1,5 milijona tolarjev globe. Sankcije so predvidene tudi za organizatorje volilne kampanje, ki prekoračijo dovoljeni obseg sredstev, in sicer je predvidena denarna kazen v višini najmanj 500.000 tolarjev.