Tiskane izdaje
Ljubljana - Nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je na izredni seji, ki so jo, kot je po seji dejala predsednica nadzornega odbora Marija Osvald, sklicali "zaradi dokumentov, ki so bili zadnji čas predmet korespondence med skladom in kmetijskim ministrstvom", o domnevnih nepravilnostih sklada v določenem primeru prometa s kmetijskimi zemljišči, na tajnem glasovanju sprejel sklep, po katerem direktorici sklada Mariji Majer Cuk predlaga odstop.
"Zaradi ohranitve kredibilnosti pomembnega javnega zavoda, kjer ne sme obstajati sum nepravilnosti v škodo državnega premoženja, nadzorni odbor predlaga direktorici sklada, da v korist razčiščevanja nepravilnosti poda svoj odstop," je po seji vsebino sklepa predstavila Osvaldova. Z vsebino sklepa bodo seznanili tudi svet sklada in DZ.
Osvaldova je dejala, da obstaja "sum na zakulisje problemov", imen pa ni mogla izdati, saj imajo dokumenti po njenih besedah značaj zaupnosti.
Majer Cukova je dejala, da se ji zdi "nelogično in smešno, da je nadzorni odbor predlagal moj odstop, glede na to, da so pri vseh postopkih doslej niso ugotovili nobenih nepravilnosti in nezakonitosti." Po njenem mnenju na skladu delajo korektno in zakonito, zaenkrat pa ne misli dati odpovedi, je še povedala.
Kmetijska ministrica odkrila nepravilnosti
Spomnimo, da je po mnenju ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič, ki ga je podala v začetku avgusta, sklad v določenem primeru, pri katerem je šlo za promet s kmetijski zemljišči, ravnal v škodo države oziroma ni ravnal v skladu z ustreznimi zakonskimi določili.
V navedenem primeru, ki so ga analizirali na kmetijskem ministrstvu, je šlo za menjavo kmetijskih zemljišč. "Sklad je v zameno ponudil vinograd v površini 639 kvadratnih metrov. Odsvojil je vinograd v tej površini in zanj prejel parcelo - travnik - v površini 400 kvadratnih metrov, za razliko v vrednosti pa je prejel nekaj več kot 210.000 tolarjev, kar je 800 tolarjev na kvadratni meter. To je nekajkrat manj, kot je povprečna tržna vrednost za vinograd na tem območju," je 3. avgusta na novinarski konferenci povedala ministrica.
"Res je, da je ceno ugotovil sodno zapriseženi cenilec, res pa je tudi, da je poslovna odločitev o prodaji na strani stranke, to se pravi na strani sklada. In sklad je bil dolžan kot dober gospodar ugotoviti, ali je ta cena v skladu s povprečno tržno vrednostjo na tem območju in po drugem cenilcu preveriti to vrednost," je še dejala Lukačičeva in dodala, da je sklad dvakrat pozvala, naj ji pojasni svojo poslovno odločitev in predloži mapne kopije, iz katerih bi potrdil, da je sledil ciljem 45. člena zakona o kmetijskih zemljiščih o racionalni rabi.
S sklada so še isti dan sporočili, da je postopek potekal v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in ob upoštevanju 45. člena tega zakona. Kot so zapisali, je bila menjalna pogodba, ki naj bi bila sporna, sklenjena in izvršena leta 2002, torej v prvem mandatu direktorice sklada, o celotnem postopku pa je bila z dopisoma z dne 11. julija in 24. junija, ki sta vsebovala vsa dejstva in vse kopije listin, pisno obveščena tudi ministrica Lukačičeva.
Sklad je po lastnih navedbah 18. julija 2002 sklenil in podpisal menjalno pogodbo z lastnikom travnika. Menjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s 45. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa, da se kot medsebojna menjava zemljišč šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskih zemljišč in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot polovico.
Menjalno pogodbo je vsebinsko pregledala upravna enota, jo s potrdilom odobrila, 5. decembra 2002 jo je nato overil notar, lastninska pravica na stranke pogodbe pa je že vpisana v zemljiško knjigo. Na skladu pravijo, da je celoten postopek menjalne pogodbe potekal v skladu z zakonom in je izveden zakonito, ob upoštevanju vseh postopkov in vsebine.
