Tiskane izdaje
Celovec - Avstrijsko ustavno sodišče je danes odločilo, da je bilo prestavljanje krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem protizakonito. V krajih Pliberk in Drveša vas je treba v skladu s to odločbo postaviti dvojezične krajevne oznake. Obenem so avstrijski ustavni sodniki danes odločili, da v kraju Škocjan zaradi nazadovanja deleža slovensko govorečega prebivalstva dvojezična topografiji ni več potrebna.
Avstrijsko ustavno sodišče je v svoji prvi topografski odločbi s 13. decembra 2001 razsodilo, da je v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) v Škocjanu obvezna postavitev dvojezičnih krajevnih oznak, ker je delež slovensko govorečega prebivalstva "skozi daljše obdobje" znašal okoli deset odstotkov. Na popisu prebivalstva leta 1991 je v Škocjanu sicer 9,9 odstotka prebivalstva navedlo, da uporabljajo slovenščino kot pogovorni jezik.
Na popisu prebivalstva leta 2001 je v Škocjanu le še 8,7 odstotka prebivalstva navedlo slovenščino kot pogovorni jezik. V skladu z današnjo odločbo ustavnega sodišča Škocjan zato ne izpolnjuje več pogojev za "območje z jezikovno mešanim prebivalstvom" v skladu s 3. odstavkom 7. člena ADP.
Legitimacija asimilacije?
Predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so danes pozdravili odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, da je bilo prestavljanje krajevnih tabel v Pliberku in Drveši vasi protizakonito. Kritično pa so ocenili odločitev, da zaradi upada deleža slovenske manjšine v Škocjanu ni več potrebe po dvojezični topografiji. Ker naj bi takšna interpretacija nasprotovala mednarodnim načelom o manjšinskih pravicah, v skladu s katerimi se te ne smejo krčiti, je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) napovedal pritožbo pri evropskih institucijah.
Kot je dejal predsednik NSKS Matevž Grilc, je odločitev glede Škocjana "boleča". Zlasti utemeljitev ustavnih sodnikov, da je delež slovenske manjšine padel pod deset odstotkov, je po njegovih besedah "problematična" in pomeni "naknadno legitimacijo desetletja trajajoče asimilacije". Ustavno sodišče s tem med drugim ni upoštevalo 8. člena avstrijske ustave, s katerim se je Avstrija obvezala, da bo skrbela za ohranitev slovenske manjšine, meni Grilc.
Obenem ta interpretacija po njegovi oceni ne ustreza načelom Sveta Evrope (SE) in okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin in regionalnih jezikov, ki prepoveduje poslabšanje položaja in krčenje pravic manjšin. NSKS zato ni pripravljen sprejeti te interpretacije in bo preveril možnosti za pritožbe na evropski ravni, je napovedal Grilc.
Haider: V Pliberku za zdaj sploh ne bo krajevnih tabel
Po današnji odločitvi avstrijskega ustavnega sodišča, v skladu s katero je bilo prestavljanje krajevnih tabel v Pliberku in Drveši vasi protizakonito, je deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider napovedal, da v omenjenih krajih za zdaj sploh ne bo krajevnih tabel. Po prejetju odločbe ustavnega sodišča bo dal namreč vse obstoječe krajevne table odstraniti in jih nadomestiti s prometnimi znaki za omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, je sporočil Haider.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil Haider, današnjo odločbo ustavnega sodišča razume tako, da imajo glede Pliberka in Drveše vasi sedaj še približno pol leta časa, dokler ustavni sodniki ne sprejmejo odločitve v primeru desetih drugih krajev, glede katerih potekajo postopki na ustavnem sodišču. Do takrat pa naj bi imeli pripravljeno že celovito ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, je dejal deželni glavar avstrijske Koroške.
Za Haiderja takojšnja postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v Pliberku in Drveši vasi ni mogoča tudi zato, ker bi morali v topografski uredbi po njegovem mnenju najprej določiti slovenski imeni za omenjena kraja. Po njegovem namreč ni vseeno, ali se na krajevnih tablah zapišeta imeni v zbornem jeziku ali pa v krajevni govorici.
Postopke ustavili tudi v nekaterih drugih krajih
Skupaj s to odločbo je avstrijsko ustavno sodišče danes zaustavilo tudi postopke za dvojezične krajevne table v nekaterih drugih krajih avstrijske Koroške. Ustavni sodniki ne nameravajo več obravnavati pritožb za Djekše, Metlovo, Borovlje in Goriče, ker je delež slovensko govorečega prebivalstva v teh krajih bil na zadnjih popisih prebivalstva pod desetimi odstotki.
Pri desetih drugih krajih pa bi utegnilo ustavno sodišče odločiti v korist dodatnim dvojezičnim krajevnim tablam. In sicer gre za Libuče, Bukovje, Rikarjo vas, Kazaze, Železno Kaplo, Mokrije, Grabaljo vas, Podsinjo vas, Reko in Dole, kjer po bi po oceni ustavnih sodnikov uredba za zgolj enojezično nemško krajevno tablo lahko nasprotovala ADP. V teh primerih se bodo zato začeli postopki za preverjanje uredbe.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Karl Korinek je glede tega že namignil, da bi vsaj nekaj izmed teh krajev lahko dobilo dvojezično topografijo. Predvsem naj bi šlo za naselja, kjer delež slovensko govorečega prebivalstva znaša več ko 25 odstotkov. Odločitve bodo objavljene v pisni obliki, z njimi pa je mogoče računati v roku pol leta.
Obenem so ustavni sodniki danes sporočili, da je bilo prestavljanje krajevnih tabel v Pliberku in Drveši vasi, ki ga je deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider izvedel 8. februarja letos, protizakonito. Haider se je namreč s prestavitvijo obstoječih zgolj enojezičnih krajevnih tabel za nekaj metrov hotel izogniti izpolnitvi odločbe ustavnega sodišča z 28. decembra lani, v skladu s katero bi morala biti omenjena kraja označena dvojezično.
