Dolg seznam nepravilnosti

Ljubljana - Računsko sodišče je pri reviziji pravilnosti poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v letih 2003 in 2004 ugotovilo številne primere ravnanja v neskladju s predpisi, zato je skladu za pravilnost poslovanja v revidiranih letih izreklo negativno mnenje. Pomemben del ugotovljenih nepravilnosti se nanaša na razpolaganje z zemljišči, seštevek vrednosti vseh pa znaša 1,664 milijarde tolarjev, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Šoltes je omenil možnost, da bo računsko sodišče zoper odgovorne na skladu vložilo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja. "Predloga za uvedbo kazenske ovadbe še nismo vložili, kar pa ne pomeni, da ga ne bomo," je dejal.

Več nepravilnosti pri delovanju sklada

Seznam odkritih nepravilnosti je dolg. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov tako v revidiranih letih med drugim ni vzpostavil ustreznega sistema finančnega poslovodenja niti sistema notranjega kontroliranja in notranjega revidiranja, finančnih načrtov pa ni pripravil v skladu s predpisi. Tudi prosta denarna sredstva je nalagal v nasprotju s predpisi, v proračun pa ni nakazal presežka prihodkov nad odhodki, ki je v obeh letih skupaj znašal 587,3 milijona tolarjev.

Sklad je zaposlenim neupravičeno izplačeval nadure in denacionalizacijski dodatek, dnevnice in dodatek za prepoved konkurence pa obračunaval nepravilno. Revizorji so nepravilnosti ugotovili tudi pri sistematizaciji delovnega mesta namestnika direktorja sklada. Skupni znesek nepravilnosti pri izplačilu plač znaša 32 milijonov tolarjev, je povedala svetovalka predsednika računskega sodišča Mira Bitenc.

Sklad tudi ni izvedel prenosa vseh kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na sklad v skladu s predpisi in ni vzpostavil popolnih evidenc. Poleg tega je kmetijska zemljišča prodajal pod ceno. Tudi najemnino in zakupnino je obračunaval pod ceno in ni poskrbel za vpis zakupnih razmerij v zemljiško knjigo. Revizorji so tudi ugotovili, da je sklad sklepal pogodbe za brezplačno razpolaganje z zemljišči, ko za to niso bili izpolnjeni pogoji, menjal in oddajal v najem pa tudi zemljišča, ki niso bila v lasti države.

Koncesionarjem je sklad neupravičeno priznal stroške za varstvena in gojitvena dela v znesku 79,5 milijona tolarjev, čeprav bi jih morali ti pokrivati iz prihodkov od prodaje lesa. Sklad jim je tudi dovoljeval, da so les prodajali na podlagi neposredno sklenjenih pogodb in se s tem izogibali javnim dražbam. Pri oddaji javnih naročil pa so ugotovili nepravilnosti v skupnem znesku 127 milijonov tolarjev.

Računsko sodišče je vzelo poslovanje sklada pod drobnogled v okviru programa rednih revizij, poleg tega pa ga je k reviziji sklada pozvalo tudi 65 pravnih oseb. Bitenčeva je povedala, da so pregledali tudi določene primere na podlagi predloga nadzornega odbora sklada, ki so se nanašali na leto pred letom 2003. Nepravilnosti so ugotovili pri menjavi vinograda za travnik v Portorožu, oddaji zemljišč v zakup na Kočevskem, opredelitvi stavbne pravice za gradnjo objektov in poti za igrišče za golf v Sečoveljski dolini ter izplačilih za cenitev zemljišč povezanim osebam.

Računsko sodišče je ocenilo tudi smotrnost poslovanja sklada. Ugotovilo je, da poslovanje sklada v letih 2003 in 2004 ni bilo gospodarno, ni bilo učinkovito in ni bilo uspešno, je povedal pomočnik vrhovnega državnega revizorja Milan Pirman. Zaradi neustreznega vodenja ni bilo nadzora nad delovanjem sklada, zato je pri poslovanju sklada prihajalo do nepravilnosti in negospodarnosti v škodo inštitucije in v škodo nacionalnega interesa. Evidence kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov pa še do danes niso točne in popolne.

Tudi delovanje sveta sklada in nadzornega odbora sklada ni bilo učinkovito, saj nista preprečila nenačrtnega, negospodarnega in neučinkovitega delovanja in nista zahtevala priprave notranjih predpisov, ki bi ustrezneje usmerjali in nadzirali delovanje sklada. Naloge nadzornika nad delom sklada pa ni uspešno opravilo niti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sklad je nekatere ugotovljene nepravilnosti odpravil oz. sprejel ustrezne popravljalne ukrepe že med revizijskim postopkom. Za preostale pa je računsko sodišče zahtevalo odzivno poročilo.

Računskemu sodišču se je ob reviziji poslovanja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zastavilo vprašanje ustreznosti statusa sklada glede na dejavnost, ki jo upravlja, je še povedal Šoltes. Sklad je namreč ustanovljen kot zavod, ima pa vse značilnosti nepremičninskega sklada. Odločitev o primernosti statusa je sicer po njegovih besedah v rokah ustanovitelja, torej vlade.

Lukačičeva brez komentarja

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič danes ni želela komentirati ugotovitev računskega sodišča, ki je Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS za poslovanje v letih 2003 in 2004 izreklo negativno mnenje. Uradno z njimi še ni bila seznanjena, je pa danes povzetek ugotovitev objavljen na spletnih straneh računskega sodišča. "Težko komentiram stvari, ki jih nisem ne prebrala ne preštudirala," je povedala.

"Če trditve računskega sodišča držijo, je zagotovo zaskrbljujoče. Sklad bo moral pripraviti določene akte, ki mu bodo preprečevali take anomalije," je povedala ob robu današnje novinarske konference v Ljubljani, namenjene predstavitvi modela uvedbe reforme za neposredna plačila za obdobje 2007-2013.

Lukačičeva je sicer dejala, da se ugotovitve računskega sodišča nanašajo na leti 2003 in 2004, ko sama še ni bila ministrica. Pojasnila pa je, da kmetijsko ministrstvo nadzira izvajanje programa dela sklada, medtem ko ima finančni nadzor nad delom sklada ministrstvo za finance.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po besedah Lukačičeve ne spada pod ministrstvo za kmetijstvo, temveč je samostojna pravna oseba z lastno finančno službo in lastnimi organi upravljanja. Za svoje delo sicer odgovarja vladi, ima nadzorni odbor, ki ga imenuje državni zbor in ki najmanj enkrat letno poroča državnemu zboru o zakonitosti dela sklada. "Če bo računsko sodišče ugotovilo, da imajo dejanja značaj kaznivega dejanja, bo temu ustrezno ukrepalo," je prepričana ministrica, ki je bila tudi sama v obdobju 1994-2000 na čelu sklada.