Draga obnova vladnih prostorov

Ljubljana - Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ je danes razpravljala tudi o prenovi prostorov na Gregorčičevi 25, kamor je vlada preselila svoj sedež. Vendar pa se člani komisije iz vrst koalicije in opozicije po daljši razpravi niso poenotili o sklepih. Predsedujoči komisiji Milan Cvikl (LDS) je nato odločil, da se ta točka ne zaključi, ampak zgolj prekine in nadaljuje potem, ko bi komisija prejela mnenje urada za nadzor proračuna, kar pa je botrovalo temu, da so sejo zapustili njeni člani iz koalicijskih SDS in NSi. Cviklu so očitali samovoljen in žaljiv način vodenja seje ter kršenje poslovnika.

Cvikl je konec marca na urad za nadzor proračuna pri finančnem ministrstvu naslovil pobudo za proračunski nadzor nad izvedbo tega projekta, pri katerem je šlo po njegovem mnenju za nenamensko, nepooblaščeno, negospodarno rabo javnih sredstev. V omenjeni pobudi med drugim sprašuje, zakaj in ob kakšnih dodatnih stroških je vlada spremenila namembnost prostorov, ki so bili sprva predvideni za kuhinjo in restavracijo. Zanima ga celotni obseg stroškov, povezan z obnovo prostorov na Gregorčičevi 25 in njihovo predelavo v novi sedež vlade. Pri tem pa postavlja še vprašanje, ali bo vlada zaradi te selitve bolj učinkovito delala.

Kot je povedala v. d. direktorja urada za nadzor proračuna Nataša Prah, bodo na podlagi Cviklove pobude začeli inšpekcijski nadzor takoj, ko bo kateri od inšpektorjev prost, kar naj bi se zgodilo najpozneje v mesecu dni.

Namestnik generalnega sekretarja vlade Franc Kodela pa je pojasnil, da je sedanja vlada morala investicijo obnove prostorov na Gregorčičevi 25 zaključiti. Poudaril je, da je šlo za projekt, ki je bil že od vsega začetka stalno preprojektiran, prvi aneks k pogodbi iz leta 2000 je tako sledil že v dveh mesecih, nato pa mu jih je sledilo še nekaj. Kot je navedel Kodela, so naraščali tudi stroški, saj je bila pogodba za izvedbo investicije v letu 2001 sklenjena za 1,17 milijarde tolarjev, do leta 2005 pa je bilo za gradnjo z aneksi predvidenih za več kot 1,8 milijarde tolarjev stroškov.

Sedanja vlada je ob prevzemu okrog dveh tretjin dokončanega objekta ugotavljala, da je kvadratura glede na število zaposlenih prerazkošna. Glede na visoke stroške najemnin pa je presodila, da je bistveno bolj racionalno, da se odpovejo predvideni restavraciji in izgradijo pisarniške prostore. Šlo je torej za racionalno ravnanje, obenem pa so želeli pod eno streho združiti službe, ki so ključne za izvedbo dveh glavnih prednostnih nalog vlade: t. j. predsedovanja EU in priprave ter predvidenih gospodarskih reform, je pojasnil Kodela.

Kaj bo na Gregorčičevi 25?

V stavbi na Gregorčičevi 25 bodo tako po selitvi kabinet predsednika vlade, služba vlade za evropske zadeve, urad vlade za informiranje in služba vlade za razvoj. Prostori kabineta predsednika vlade so v petem in šestem ter delno četrtem nadstropju, služba vlade za evropske zadeve ima prostore v tretjem in delno četrtem nadstropju, urad vlade za informiranje v drugem in delno prvem nadstropju, služba vlade za razvoj pa v prvem nadstropju. V šestem nadstropju je tudi sejna soba, namenjena zasedanjem vlade.

Kot je poudaril Cvikl, ni temeljno vprašanje, da se je predsednik vlade preselil, ampak kdo se je odločil, da se zgornje nadstropje namesto za kuhinjo in restavracijo nameni za delo vlade, ki je ves ta čas imela zadovoljive prostore na Gregorčičevi 20. Ker se o spremembi namembnosti ni odločal DZ, kar bi po Cviklovih navedbah v skladu z zakonom o javnih financah moral, je šlo za nepooblaščeno rabo javnih sredstev. Opozicijski poslanec pa meni, da tudi za negospodarno, saj bi sicer bili ti prostori namenjeni enemu večjih ministrstev, šolskemu, in bi se tako izognili plačevanju visoke najemnine.

Nasprotno je Kodela prepričan, da podlage za odločanje v DZ ni in da vlada za preprojektiranje ene etaže ne rabi soglasja DZ. Rabi seveda proračunsko postavko in ta postavka je obnova objekta. Prepričan je tudi, da je bilo ravnanje vlade gospodarno. Kot je navedel, bi po predračunih samo za opremo kuhinje in restavracije porabili 70 do 80 milijonov tolarjev. Tako pa so za 146 milijonov tolarjev kupili opremo za celotno stavbo.

Člani iz koalicijskih SDS in NSi so opozarjali na dogajanje v času prejšnje vlade. Opozarjali so na naraščanje stroškov projekta iz 1,2 milijarde na 2,4 milijarde tolarjev, kar po besedah Zvonka Černača (SDS) prejšnji oblasti ni ravno v prid. "Pomembno pa je, da se je ta investicija, začeta v letu 2001, končno zaključila," je poudaril Černač.

Tako je njegov strankarski kolega Rudi Veršnik predlagal, da bi komisija sprejela sklep, v katerem bi ugotovila, da je obnova v času prejšnje vlade potekala negospodarno, zato je sedanja vlada ravnala racionalno in končno končala investicijo, s tem je povečala število pisarn in namesto predvidene drage naložbe v menzo prostor namenila za delo vlade, kar povsem v skladu s strategijo priprav na predsedovanja EU leta 2008.

Vendar so proti temu sklepu glasovali Cvikl, Anton Rop (LDS) in Breda Pečan (SD), ki je opozorila, da sklepa ni mogoče sprejemati zgolj na podlagi danes ustno predstavljenih podatkov, gradiva pa ni prejela in ji ni na razpolago. Poleg tega naj o tem odločijo strokovnjaki, zato se je zavzela, da bi računskemu sodišču predlagali podroben pregled investicije - od njenega začetka v letu 1999 do konca.

Nekoliko drugače oblikovano pobudo računskemu sodišču je predlagal tudi Cvikl; predlagal je, da bi v reviziji predloga zaključnega računa proračuna za leta 2005 posvetili posebno pozornost pravilnosti izvedbe prenove prostorov na Gregorčičevi 25 in preselitvi sedeža vlade, in sicer od začetka do konca te investicije. V kolikor postopek prek izredne revizije hitrejši, pa bi računsko sodišče pozvali, da izvede izredno revizijo.

Cvikl: Urad za nadzor proračuna premalo ažuren

Komisija se je na današnji seji med drugim seznanila s poročilom o opravljenem inšpekcijskem nadzoru ministrstva za finance v lanskem drugem polletju. V njem Urad RS za nadzor proračuna navaja, da je bilo v tem obdobju opravljenih 11 inšpekcijskih postopkov nadzora nad sredstvi iz državnega proračuna, ki pa se večinoma nanašajo na leto 2004, zato so člani komisije sklenili, da poročila ni treba obravnavati tudi na seji DZ. Podpore pa ni dobil predlog sklepa predsednika komisije Milana Cvikla, naj bi urad opravljal inšpekcije bolj ažurno.

Cvikl je zato napovedal, da bo računskemu sodišču predlagal, naj opravi revizijo dela urada in pri tem posebno pozornost posveti usposobljenosti urada za izvajanje omenjenih nalog.