Drnovšek in Gašparovič o prihodnosti EU

Brdo pri Kranju – Današnje srečanje med predsednikoma Slovenije in Slovaške, Janezom Drnovškom in Ivanom Gašparovičem, je bilo namenjeno predvsem izmenjavi mnenj o krizi, v kateri se je po zavrnitvi ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem ter neuspehu pogajanj o prihodnji finančni perspektivi znašla Evropska unija.

Zdajšnji zastoj v oblikovanju evropske ustave morajo države po Drnovškovem mnenju izkoristiti za temeljit premislek. To še zlasti velja za stare članice Unije, ki morajo rešiti svoje notranje probleme in prebroditi krizo identitete. Gašparovič je izjavil, da bo treba iz sedanjega dokumenta izvzeti tisti del, s katerim se članice strinjajo, in ga uporabiti kot podlago za oblikovanje novega predloga. Članice morajo po njegovem mnenju temeljito premisliti, ali sploh hočejo ostati v EU – v tem primeru bodo morale sprejemati nekatere kompromise. Predsednika sta glede pogajanj o finančni perspektivi izrazila nasprotovanje madžarskemu predlogu o uvedbi triletnega prehodnega obdobja, češ da je časa za dogovor še dovolj, čeprav bo pot do njega težavna.

Drnovšek se je zavzel za zmanjšanje ali celo odpravo britanskega rabata in hkratno reformo skupne kmetijske politike. Tako bi se sprostila dodatna sredstva za razvoj in raziskave, kar bi omogočilo večjo konkurenčnost EU.

Glede širitve Unije sta se Drnovšek in Gašparovič strinjala, da se mora nadaljevati tudi po sprejemu Bolgarije in Romunije. Sogovornika sta se dotaknila še sodelovanja med državama, to se po njunem mnenju vztrajno izboljšuje. Za Slovenijo so posebno zanimive slovaške gospodarske reforme – uvedba enotne davčne stopnje, privabljanje tujih investicij idr. –, ki jih naša država po Drnovškovih besedah pozorno spremlja. Gašparovič je poudaril, da na povečanje tujih investicij na Slovaškem bolj kot reforma davčnega sistema vpliva nizka cena slovaške delovne sile – slovaški delavci tako za enako delo dobijo kar osem- do desetkrat nižje plačilo kot delavci na Zahodu.