Tiskane izdaje
Ljubljana - Društvo izgnancev Slovenije 1941-45 (DIS) je danes v ljubljanskem Mostecu s slavnostno prireditvijo ob dnevu slovenskih izgnancev, obeležilo 65. obletnico izgnanstva in 15. obletnico delovanja DIS. Slovesnost je odprla predsednica DIS Ivica Žnidaršič, ki je povedala, da so okupacijske države v času druge svetovne vojne izgnale približno 63.000 Slovencev. Od tega so jih okoli 45.000 izgnali v nemška taborišča na ozemlju tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško, 7500 v Srbijo, ostale pa še v Italijo in na Madžarsko, medtem ko je okoli 17.000 Slovencev pobegnilo že pred izgonom.
Žnidaršičeva je še dodala, da so okupatorji za množičen izgon Slovencev organizirali deset zbirnih taborišč, največje pa je bilo v hlevih in konjušnicah pri gradu Rajhenburg v Brestanici pri Krškem. V gradu so ustanovili Muzej vojnih izgnancev, hleve in konjušnice pa bodo obnovili in jih uredili tako, kot so bili v medvojnem času.
Kot je poudarila, " grozodejstva, ki so jih doživljali izgnanci, še vedno niso dovolj opisana v slovenskih učbenikih, literaturi in filmih, oblasti v nekdanji državi in v Zvezni republiki Nemčiji pa so zahteve po vojni odškodnini vztrajno zavračale". Po besedah Žnidaršičeve je bilo zato po padcu Berlinskega zidu in ustanovitvi društva leta 1991 napisanih nešteto pisem, peticij in gradiv z zahtevami, naslovljenimi na slovenske in nemške oblasti ter na evropske komisarje.
Po besedah Žnidaršičeve je v 15 letih društvo uspelo, da je več kot 12.000 Slovencev dobilo odškodnino za prisilno delo po nemškem zakonu, 2000 Slovencev pa po avstrijskem zakonu sprave. Kljub temu pa je Žnidaršičeva opozorila, da "slovenski izgnanci in begunci po 65 letih še vedno niso dobili vojne odškodnine za odvzeto in uničeno premično in nepremično premoženje, medtem ko se vrača premoženje tistim, ki so leta 1945 zapustili Slovenijo, in cerkvi".
Drnovšek: Kaj takšnega se ne sme več zgoditi
Izgnance pa je nagovoril tudi predsednik države Janez Drnovšek . Po njegovih besedah je spomin na medvojne dogodke, ko je bilo življenje izgnanih Slovencev grobo prekinjeno, opomin za sedanje in prihodnje generacije, da se kaj takšnega ne sme več zgoditi. Izgnancem so dogodki ostali zapisani v spominu, hkrati pa so pripomogli k zavedanju, da si morajo ljudje med sabo pomagati ter to miselnost prenašati na mlajše generacije, je poudaril. Kot je dejal, so vojna grozodejstva za Slovence sicer že preteklost, vendar pa se nasilje drugje po svetu dogaja še danes, človeštvo pa različnih strahot še ni pustilo za sabo.
Po njegovih besedah je sporočilo izgnancev še vedno zelo aktualno in njihova izkušnja zelo dragocena. "Pred 65 leti bi bil slovenski narod obsojen na izginotje, da ga ne bo več, zato so tudi vas preselili. Danes, po 65 letih, pa lahko ugotavljamo, da imamo že 15 let svojo samostojno državo, da smo enakopraven del Evrope in da lahko sami odločamo o svoji usodi. In ker vemo, kako je, če drugi odločajo o nas, potem lahko Slovenci v današnjem svetu storimo marsikaj dobrega in koristnega," je dejal.
Simšičeva: Ljubljana razume izgnance
Izgnance je pozdravila tudi ljubljanska županja Danica Simšič, ki je poudarila, da je Ljubljana mesto, ki izgnance razume, saj je bilo tudi mesto samo obdano z bodečo žico. Tudi po njenem mnenju je potrebno ohranjati zgodovinski spomin, ne le "v glavah ljudi", ampak tudi v državnih arhivih.
Stanovnik: Izgnanci so simbol slovenskega trpljenja
Po besedah predsednika Zveze združenja borcev in udeležencev NOB Janeza Stanovnika so izgnanci simbol trpljenja Slovencev, iz katerega se je rodila neodvisna Slovenija. Predsednik Zveze koroških izgnancev Jože Partl iz Celovca je izrazil hvaležnost DIS in Žnidaršičevi, da se zanimata za položaj koroških izgnancev. Direktor Mednarodnega poizvedovalnega centra za žrtve vojnega nasilja Charles Claude Biedermann iz nemškega Arolsena pa je poudaril sodelovanje med DIS in Centrom iz Arolsena.
