Drnovšek z Ananom o Darfurju

New York/Washington – Predsednik republike Janez Drnovšek bo o svoji pobudi za rešitev krize v sudanski pokrajini Darfur, ki jo je v torek že predstavil v Parizu, spregovoril še v New Yorku. Tam ima napovedano srečanje z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Ananom , ki je pred dnevi že izrazil hvaležnost za ta slovenska prizadevanja. Takoj zatem bo svojo pobudo na skupni novinarski konferenci z ustanoviteljem organizacije Zdravniki brez meja Bernardom Kouchnerjem predstavil dopisnikom pri ZN.

Drnovšek je nameraval v četrtek obiskati še Washington in tudi tamkajšnje ugledne sogovornike seznaniti s pobudami, vendar za pripravo srečanj ni bilo na voljo dovolj časa. Po zadnjih informacijah naj bi se slovenski predsednik tako v četrtek v New Yorku sestal z uredniškim odborom časnika New York Times. Na sedežu ZN se bo Drnovšek srečal še z vodjo urada koordinatorja humanitarnih zadev ZN (OCHA) Janom Egelandom, s katerim bosta govorila o tovrstnih projektih v Darfurju.

Iz New Yorka še v La Paz

Predsednik bo iz New Yorka odpotoval v Washington, kjer želi s pobudo za rešitev krize v Darfurju seznaniti skupino ameriških senatorjev. Zatem pa ga pričakujejo še v La Pazu, kjer se bo udeležil zaprisege novega bolivijskega predsednika Eva Moralesa 22. januarja. Priložnost bo po napovedih izkoristil za srečanja s predsedniki latinskoameriških držav, ki jim želi predstaviti pobudo za Darfur.

Obiskal bo Sudan, a ne Darfurja

Predsednik namerava v kratkem, predvidoma 13. ali 14. februarja, obiskati tudi Sudan, odpovedal pa se je obisku v Darfurju, kar mu je zaradi varnostnih problemov odsvetovalo tudi slovensko zunanje ministrstvo. Darfurju namreč grozi nov izbruh nasilja, saj so mirovna pogajanja med vlado in uporniki v nigerijski prestolnici Abuja zastala, mirovni misiji držav Afriške unije (AMIS) primanjkuje denarja, osebja, opreme in učinkovitosti, decembra je Čad napovedal vojno Sudanu, sudanska vlada pa nasprotuje oblikovanju mirovne misije ZN.

Spomnimo, da je Drnovšek 5. januarja predlagal, da bi v okviru projekta v tej pokrajini na zahodu Sudana, kjer se razmere slabšajo, humanitarna kriza pa poglablja, postavili begunsko taborišče za 10.000 ljudi. Obenem je predlagal sklic mirovne konference za Darfur, na kateri bi sodelovali tako Afriška unija, Nato, EU, skupina G-8, Sudan in Čad.

Janša podprl Drnovškovo pobudo

Premier Janez Janša je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izrazil podporo vlade zunanjepolitičnim pobudam predsednika države Drnovška, predvsem v zvezi z reševanjem humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. "Pomembno je, da tudi Slovenija, ki je stabilna država in ne več država na repu po razvitosti, sodeluje pri reševanju problemov v globalnem svetu," je dejal Janša.

Ob tem je menil, da je na lestvici prioritet s humanitarnega vidika zagotovo kriza v Darfurju tista, ki bi ji bilo potrebno nameniti bistveno več pozornosti kot danes. Opozoril pa je, da je potrebno pred učinkovito humanitarno pomočjo v Sudanu zagotoviti vsaj minimalne varnostne razmere, tako da ne bo ogroženo delo humanitarnih delavcev. Teh razmer za zdaj v celotni pokrajini Darfur še ni oz. so se v zadnjem času še slabše, kot so bile po podpisu mirovnega sporazuma.

Slovenija se bo besedah Janše pridružuje pozivom, ki opozarjajo na pomembnost hitre in učinkovite akcije, saj bo v nasprotnem primeru možno govoriti o obnovitvi humanitarne katastrofe, s katero so se soočali v drugih afriških državah. Na to ne bi mogla biti ponosna nobena mednarodna organizacija niti posamična članica ZN.

Slovenija bo tudi formalno sodelovala v vseh aktivnosti v okviru zmožnosti, ki jih ima na voljo. Za večje samostojne humanitarne akcije, ki bi bile hitre in učinkovite, Sloveniji primanjkuje transportnih sredstev, to je predvsem letalski prevoz. Zaradi tega je nujno sodelovati s tistimi državami, ki takšne možnosti imajo. Če se bodo varnostne razmere umirile, bo Slovenija zagotovo del tega humanitarnega projekta, tako Janša.

Sicer bo akcija humanitarne pomoči po mnenju Janše učinkovita le, če bo potekala v dveh fazah. Najprej bi bilo namreč potrebno zagotoviti ustrezne varnostne razmere, k čemur se morajo po mnenju Janše nujno vključiti tudi Združeni narodi. Enotam Afriške unije, ki zdaj opravljajo napol mirovno funkcijo, bi bilo tako potrebno podeliti mandat ZN in jih okrepiti z enotami drugih držav. Afrika je očitno prešibka, da bi zagotovila stabilne varnostne razmere, je menil premier.