Drobljenje do zalog plina pri Lendavi povzroča skrbi

Lendava – Na dveh plinskih vrtinah na Petišovskem polju strokovnjaki družbe Halliburton končujejo montažo opreme za hidravlično drobljenje kamnin v vrtini. S tem je začetek izkoriščanja zalog plina vse bližje. Naravovarstveniki in domačini opozarjajo na morebitne nevarnosti za okolje.

Potem ko je britanska družba Ascent Resources v zadnjih dveh letih opravila raziskave na območju Lendave in ocenila, da naj bi bilo na Petišovskem polju več kot 11 milijard kubičnih metrov zalog plina, se je lani začelo zares. Družba Geoenergo, lastnica koncesije, je Ascent Resources za 75 odstotkov izplena prepustila izkoriščanje teh zalog in vrtalci so že izvrtali dve vrtini, globoki 3500 metrov. Ker pričakujejo, da bo lasten tlak plina za normalno izkoriščanje premajhen, bodo uporabili tudi hidravlično drobljenje. To je sicer v svetu že več desetletij znan postopek, po katerem so predvsem v ZDA, potem ko so izčrpali klasična plinska nahajališča, začeli pridobivati plin tudi iz kamnin. S črpanjem vode, pomešane s peskom in različnimi kemikalijami, pod visokim pritiskom povzročijo pokanje kamnine in s tem lažje izhajanje v njej ujetega plina.

Slabe izkušnje v ZDA

Toda v zadnjem času je zaradi številnih nesreč, zdravstvenih težav prebivalcev, onesnaženja pitne vode z metanom in drugih posledic dolgoletnega pridobivanja plina iz plasti skrilavcev v ZDA naraslo nasprotovanje tej metodi po vsem svetu. Francija in Bolgarija sta tak postopek že prepovedali, v Nemčiji in Južni Afriki zanj velja moratorij, v Veliki Britaniji si prizadevajo za prepoved...

Na podlagi podatkov predvsem iz ZDA, saj je pridobivanje plina iz skrilavcev v Evropi šele v povojih, se je začelo nasprotovanje okoljevarstvenikov tudi v Sloveniji. Na družabnem omrežju facebook se je oblikovala skupina »Ustavimo fracking v Sloveniji«, nedavno so na problem s posebno peticijo opozorili dijaki ljutomerske gimnazije, poslanec SD Dejan Židan pa je vladi o tem zastavil pisno poslansko vprašanje.

Opozorilo: Tveganje obstaja

Na okoljskem ministrstvu pravijo, da je tak postopek stvar rudarskega zakona in ministrstva za infrastrukturo in prostor, od tam pa odgovora na peticijo in poslansko vprašanje še ni. Tudi na občini Lendava reakcije še ni, ker tudi oni čakajo na odgovore in stališča pristojnega ministrstva, pravi župan Anton Balažek.

Neodvisni strokovnjak, hidrogeolog dr. Peter Kralj, nam je potrdil, da tveganje pri uporabi takšnih postopkov obstaja. Zaradi bližine ljutomerske geološke prelomnice bi lahko prišlo do manjših, a merljivih potresov, če bi ob drobljenju kamnine razpokale navpično, bi lahko v postopku uporabljena voda in kemikalije v njej onesnažile podtalnico.

Vodja delovišč: To ni isto!

Jože Hozjan, tehnični vodja obeh delovišč Ascent Resourcea, pa pravi, da se okoljevarstveniki in oni pogovarjajo o dveh različnih stvareh. »Vse naštete nevarnosti in posledice v ZDA so nastale pri pridobivanju plina iz skrilavcev, mi pa smo navrtali peščenjake, kar so strokovnjaki Nafte brez posledic počeli že nekaj desetletij. Peščenjaki so bolj porozni, plin iz njih zato lažje izhaja in niso potrebne tako velike količine vode in kemikalij. Poleg tega so naše vrtine samo navpične in v plasti kamnine nismo vrtali še vodoravno, kot to počnejo pri izkoriščanju skrilavcev.«

Peščenjak ni skrilavec

Da gre za sicer tehnično isti postopek, vendar za pomembno drugačen material, nam je potrdil tudi dr. Miran Mejak, ki je bil nekoč vodja oddelka za hidravlično frakturiranje v Nafti. »V 60. letih smo frakturirali po vsej Jugoslaviji in nikoli ni bilo nobenih posledic, ker so vrtine razmeroma globoke in ker imajo peščenjaki nad sabo neprepustne plasti gline in drugih materialov, ki ob frakturiranju ne morejo razpokati in prepustiti plinov ali vode navzgor. Frakturiranje skrilavcev pa je res novost, ki se v Evropi šele razvija, a je morda tarča plinskih lobijev. Kajti če bi začeli v Evropi v večjem obsegu frakturirati tudi skrilavce, bi bilo potrebnega manj uvoženega plina in temu bi cena padla.«

Študija: Nujna previdnost

Skupina strokovnjakov je za evropski parlament lani izdelala študijo Vplivi pridobivanja plina in nafte iz skrilavca na okolje in zdravje ljudi. Besedilo študije je v slovenščini dosegljivo na spletu, v njej pa se strokovnjaki strinjajo, da tveganja za zdravje ljudi in okolje obstajajo in da bi zato EU morala področje podrobneje zakonsko opredeliti in omejiti. Pisci študije ocenjujejo tudi, da »so možne koristi plina iz skrilavcev premajhne, da bi imele znaten vpliv na evropske razmere pri preskrbi s plinom«. Glede zelo visoke ocene zalog plina na Petišovskem polju pa je zanimiv citat iz študije, ki pravi: »Opozoriti je treba, da so za velikimi razvojnimi načrti z visokimi številkami možnih virov vedno komercialni interesi, zato jih je treba presojati zelo previdno.«