Tiskane izdaje
Brežice –Tudi če bi Slovenija zgradila vse načrtovane objekte za proizvodnjo električne energije, ji bo glede na naraščajočo porabo čez deset let primanjkovalo za tisoč megavatov lastnih zmogljivosti. »To v nobenem primeru ni v skladu z našimi cilji za doseganje zanesljive in varne preskrbe,« je na današnji predstavitvi energetskega dela vladne resolucije o razvojnih projektih poudaril minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
V resoluciji je predvideno nadaljevanje gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, šesti blok termoelektrarne Šoštanj, črpalna elektrarna Kozjak, drugi blok Jedrske elektrarne Krško, posodobitev prenosnega omrežja s tremi ključnimi povezavami, v ta sklop pa spada tudi skladišče plina na Senovem. V energetiko naj bi do leta 2023 vložili 3,4 milijarde evrov, od tega le 109 milijonov iz državnega proračuna za urejanje infrastrukture ob spodnji Savi.
Najdražji projekt, ki je seveda zelo negotov, je drugi blok jedrske elektrarne, ki je ocenjen na dve milijardi evrov. Po Vizjakovih besedah se bo gradnja lahko začela leta 2013, če bo družbena sprejemljivost ustrezna in če raziskave na drugih področjih ne bodo prinesle alternativnih virov za proizvodnjo električne energije. Objekt z močjo 1000 megavatov bi na leto proizvedel do 8,5 teravatne ure električne energije po konkurenčnih cenah od 35 do 40 evrov za megavat. Nedvomno Slovenija takšnega objekta ne bo gradila v partnerstvu s Hrvaško, po ministrovem mnenju pa ga je Gen Energija, lastnica polovice krške nuklearke, sposobna izpeljati sama.
Preberite v sobotni tiskani izdaji Dela.
