Tiskane izdaje
Slovenija leta 2008 po vsej verjetnosti ne bo prevzela predsedovanja EU kot članica schengenskega območja, čeprav Evropska unija roka za vstop novih članic, ki je oktober 2007, še ni premaknila. Za državljane Slovenije ta sprememba pomeni, da bodo morali nekaj mesecev dlje pri prehodu meje z Madžarsko, Avstrijo in Italijo pokazati osebno izkaznico ali potni list. Država Slovenija pa bo imela nekaj mesecev več časa za vzpostavitev schengenskih pogojev na meji s Hrvaško. To v praksi pomeni več časa za zagotovitev denarja, saj vzpostavitev schengenskega režima ni brezplačna, za dograditev objektov na mejnih prehodih in za usposobitev vseh potrebnih služb.
Toda Slovenija za stare članice ni problematična. Tem zamuda pride prav predvsem zaradi Poljske in Slovaške, prek katerih državljani tretjih držav najbolj množično ilegalno prihajajo v EU. Stare članice, zlasti Francija in Nemčija, dvomijo, da bodo nove članice na svoji vzhodni meji lahko pravočasno zagotovile učinkovit nadzor nad ilegalnimi prehodi meje, saj imajo poljski in slovaški mejni policisti in cariniki skupaj z avstrijskimi in nemškimi kolegi že zdaj velike težave pri preprečevanju ilegalnih prehodov meje. Nemci in Francozi se prav zato bojijo, da bodo Poljaki, Slovaki in pa tudi Madžari kljub strogim schengenskim zahtevam pri preprečevanju ilegalnih prehodov meje manj uspešni.
Vsekakor ni naključje, da so za zamudo pri nadgradnji informacijskega sistema najbolj odgovorni prav Francozi. Strah pred priseljenci je bil lani eden poglavitnih razlogov za zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji. V tej državi, ki z nadgradnjo informacijskega sistema v resnici diktira tempo širitve schengenskega območja, bodo imeli spomladi prihodnje leto predsedniške volitve. Politične točke bodo kandidati za francoskega predsednika pridobili z zaviranjem kakršne koli širitvi, nikakor ne z dodajanjem plina.
