Tiskane izdaje
Ljubljana – DZ se je v popoldanskem delu izredne seje seznanil s predlogom državnega proračuna za leto 2006 ter stališči poslanskih skupin in nekaterih poslancev. Z 38 glasovi za in 16 glasovi proti so poslanci podprli splošni del proračuna, zatem pa je predsedujoči Sašo Peče (SNS) sejo prekinil. V petek se bo izredna seja nadaljevala z odločanjem o 140 vloženih dopolnilih k predlogu proračuna za leto 2006, nato pa bo DZ prešel še na obravnavo ostalih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
Poslanska skupina SLS bo podprla tako predlog proračuna za leto 2006 kot tudi za leto 2007. Kot je pojasnil Josip Bajc, bosta dopolnjena predloga proračuna omogočila izpolnitev maastrichtskih kriterijev, kar je pomemben cilj države. Gre za dober kompromis med željami in finančnimi zmožnostmi države, pri čemer v poslanski skupini SLS pozdravljajo predvsem povečanje sredstev za lokalno samoupravo ter za vzdrževanje in gradnjo državnih cest, je povedal Bajc. To bo po njegovih besedah omogočilo hitrejše zmanjševanje razvojnih razlik.
Kritiko nad dopolnjenim predlogom proračuna za leto 2006 so izrazili v poslanski skupini SNS, kjer ocenjujejo, da ta ne izkazuje dolgoročne skrbi za stanje javnih financ. Po mnenju Saša Pečeta delo vlade in ministrstva za finance mineva pod taktirko dodatnega zadolževanja, ki je popolnoma nenadzorovano. Vlada po njegovi oceni ni pripravljena na naloge iz naslova javnih financ, predvsem pa na zmanjševanje zadolževanja, "delo upravljanja z javnimi financami pa je milo rečeno neodgovorno". Peče je bil kritičen tudi do polnjenja proračuna skozi višjo obdavčitev, kar se odraža na bremenih državljanov in državljank.
V poslanski skupini DeSUS bodo dopolnjena predloga proračunov za leti 2006 in 2007 podprli, po besedah Vilija Rezmana pa bodo podprli tudi številna dopolnila. Rezman je proračuna označil za dobra, imata pa zagotovo tudi kakšne slabosti, ki jih je po njegovi oceni mogoče razvrstiti glede na strukturo proračuna, razvojne sposobnosti in socialne aplikacije.
Tudi poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec je napovedala podporo dopolnjenemu predlogu proračuna za 2006, saj, kot je ocenila, ta omogoča preživetje ustanov narodnih skupnosti. Izrazila pa je pomisleke nad pripravljanjem proračuna, saj predstavnikom narodne skupnosti pri tem ni dana možnost, da bi povedali, katerim programom dajejo prednost.
Bojan Starman (SDS) je predlagani proračun označil za optimalen kompromis, ki je možen v tem trenutku. Predlagani proračun zajema temeljne usmeritve naše vlade, torej izboljšanje pogojev gospodarjenja, je ugotovil. Vanj so vključene bistvene spremembe, ki že nakazujejo izboljšave v smer večje gospodarske rasti, je ugotovil ter spomnil na načrtovano zmanjšanje davka na izplačane plače. Spomnil je, da se obseg investicijskih odhodkov v primerjavi z realizacijo v letu 2005 povečuje kar za 36 odstotkov.
Milan M. Cvikl je napovedal, da poslanci LDS predlaganega proračuna ne bodo podprli. Potem ko je vlada sklenila, da bo na veliko delila, predvsem svojim in bogatejšim, imamo zdaj pred seboj veliko razočaranje, je ocenil. Predlog je po vsebini v velikem nasprotju s stališči, ki sta jih zagovarjala finančni minister Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša v času, ko sta bila opozicijska poslanca. Opozoril je, da se bo s predlaganim proračunom zelo povečala zadolženost države, poleg tega je v njem predvidenega premalo denarja za zaposlovanje in socialne transferje, razpoložljivi denar pa je razdeljen slabo. Preveč se namreč daje za represivne organe, premalo pa za razvoj, je bil kritičen Cvikl.
V poslanski skupini SD ocenjujejo, da je dopolnjeni predlog proračuna za leto 2006 slabši od prvotnega predloga. Kot je pojasnil Feri Horvat, vlada v njem ne upošteva temeljnih strateških dokumentov države in lastnih koalicijskih zavez. Po njegovi oceni je nedopustno, da je vlada pri pripravi proračuna zanemarila socialno partnerstvo, kot nerazumljivo pa ocenjuje tudi odsotnost predstavnikov ministrstev, razen finančnega, na dvodnevni seji matičnega odbora, ki je obravnaval proračunski paket. V poslanski skupini SD v proračunu med drugim pogrešajo predvsem več sredstev za spodbujanje rasti, konkurenčnosti, hitrejši razvoj podjetništva in pospešeno prestrukturiranje gospodarstva, več sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, za tehnološki razvoj in inovacije ter za prometno infrastrukturo.
Ciril Testen (NSi) je ocenil, da predlagani proračun sledi strategiji razvoja Slovenije. Za korenitejše spremembe pa bo potrebno v naslednjih proračunih na osnovi ponujenega programa reform zagotoviti širšo družbeno podporo in postopno uvajanje skozi spreminjanje zakonodaje, je dejal.
