Dovoljena ura, kar latinski termin hora legalis pomeni po naše, je slovenskemu dijaštvu krojila večerno in nočno življenje vsaj od leta 1853, ko so avstrijske šolske oblasti sprejele splošen disciplinski red za gimnazije. Učiteljski zbor je določil uro, do kdaj smejo biti dijaki brez spremstva odraslih zunaj, določil pa jo je glede na letni čas in lokalne okoliščine. Ukrep je bil očitno dovolj samoumeven, da je, seveda v spremenjenih ustavnih okoliščinah, veljal tudi v stari in novi Jugoslaviji, le da ga v zadnjih desetletjih tisti, ki so v četrtek v državnem zboru navijali za ta amandma, v času, ko so jih mikale mladostne nočne dogodivščine, tako rekoč niso več občutili. Šolske oblasti so se njegovemu izvajanju namreč zmeraj bolj sramežljivo odrekale.
In s tem izgubile pomembno vzgojno bitko – bi zdaj dodali poslanci desnih strank, ki so medtem odrasli in opazili, da ga mladina lomi že podnevi, kaj šele ponoči. Marsikdo jih seveda globoko razume: podatki govorijo o tem, da segajo po kozarcu in drogi vedno mlajši, da je takšna ali drugačna omotičnost nezmanjšano priljubljeno najstniško stanje, da je veselja do družabno pametnih, tako rekoč družbeno koristnih žurov malo. Za marsikoga je čisto dovolj, če se znajde v petek zvečer na vratih ljubljanskega Maksimarketa, skozi katera derejo gruče mladeži, otovorjene s tekočinami, ki bodo že kje pomagale navdihovati naslednje večerne in nočne urice.
Zdaj, ko je amandma, ki došestnajstletnikom prepoveduje vstop v lokale po polnoči, sprejet, se bo nad mlade zgrnila ena skrb več. Namreč: treba bo priskrbeti dodatne količine pijače! Kajti noč zaradi zakona ne bo krajša, utečene žurerske poti pa tudi ne. Takšen pogled je lahko za koga tudi ciničen, toda morda šele tak dovolj jasno kaže na družbeno poškodbo, ki jo amandma prinaša. Zaradi njega moralni lik mladincev ne bo lepši. Zaradi njega se vzgojne tendence ne bodo spremenile. Zaradi njega ne bo opit niti eden manj. Bo pa zaradi njega jasno dvoje. Prvič, da je vzela država vzgojo v svoje roke, tako kot je vzela v svoje roke medije in še kaj. In drugič, državam EU sporoča, da je dobra stara hora legalis za Slovenijo še zmeraj najboljši patent.
Preberite si v petkovem tiskanem Delu