Erjavec ne želi polemizirati s predsednikom

Ljubljana - Odbor DZ za obrambo je danes na pobudo poslanca SD Aurelia Jurija izmenjal stališča o izvedbi morebitne vojaške parade ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije.

Minister za obrambo Karl Erjavec je članom odbora pojasnil, da je s predsednikom države, ki je javno nasprotoval takšnemu načinu praznovanja slovenske državnosti, "v korektnih odnosih", zato ne more sprejeti teze, da bi bil s predsednikom Janezom Drnovškom v polemiki. Ministru Erjavcu se tudi ne zdi smiselna parada, če se predsednik države s tem ne strinja.

Če bi parada pomenila, da bi se Slovenke in Slovenci razdruževali in ne združevali, parada ne bi imela nobenega pomena, je še med drugim dejal obrambni minister.

Čeprav so poslanci med na trenutke zelo polemično razpravo na odboru predlagali več sklepov, predsednik odbora Anton Anderlič (LDS) na koncu nobenega ni ponudil v odločanje.

Odbor bi moral ugotoviti, da ob nasprotovanju predsednika republike, ki je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, ni primerno nadaljevati s pripravami na parado oz. bi morala vlada vse priprave na njeno izvedbo nemudoma ustaviti, je prepričan poslanec Juri, ki je Erjavcu sicer očital "javno prerekanje" z Drnovškom o paradi. Anderlič pa je menil, da je nedopustno, da se je predstavnica kabineta predsednika državnega zbora Barbara Medved Špiletič v koordinacijskem odboru za državne proslave strinjala s takšnimi načrti za izvedbo parado, čeprav za to od poslancev ni prejela pooblastila.

Parado umaknili s seznama proslav

Kot je znano, je vlada po v javnosti izraženem nasprotovanju vojaški paradi sprejela spremenjen program državnih proslav v letošnjem letu. V njem tako ni več besed o vojaški paradi, ki naj bi bila po prvotnih napovedih v nedeljo, 25. junija, in bi potekala v središču Ljubljane, po Slovenski cesti do Kongresnega trga, udeležili pa se je bi pripadniki Slovenske vojske, veterani vojne za Slovenijo, parada pa bi bila tudi priložnost za predstavitev vojaške opreme SV. Vlada bo dokončno odločitev o paradi sprejela najkasneje do 25. maja, torej najkasneje mesec dni pred državno proslavo.

V vrstah vladne koalicije so sicer prepričani, da bi lahko bilo praznovanje te obletnice priložnost za predstavitev Slovenske vojske. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše si vlada želi, da bi 15. obletnico slovenske samostojnosti obeležili dostojno in na način, ki bi državljane združeval najmanj toliko, kot jih je sama osamosvojitev. V opozicijskih LDS in SD je zamisel o vojaški paradi naletela na nasprotovanje.

MORS: Preplačil pri nabavi pehotnega orožja ni bilo

Člani parlamentarnega odbora za obrambo so se tudi seznanili z odgovorom ministrstva za obrambo v zvezi domnevnimi preplačili pri nabavi pehotne oborožitve za Slovensko vojsko (SV). Na ministrstvu zanikajo, da bi pri nabavi orožja za potrebe enot SV ravnali razsipno oziroma orožje preplačali za 380 milijonov tolarjev oz. celo milijardo, kar je objavil slovenski tisk konec februarja. Odbor se je seznanil tudi s predlogom deklaracije o usmeritvah za delovanje države v institucijah EU v letu 2006.

Predsednik obora Anton Anderlič (LDS) je 1. marca na kabinet ministra za obrambo naslovil dopis, v katerem je prosil za pojasnilo navedb v časopisu Dnevnik 28. februarja, da naj bi ministrstvo za obrambo pri nabavi orožja za potrebe enot Slovenske vojske preplačalo za 380 milijonov tolarjev, oz. navedb revije Mladina s 27. februarja, ki je menilo, da preplačila znašajo celo milijardo tolarjev.

Minister za obrambo Karl Erjavec je v pisnem odgovoru odboru omenjene navedbe označil za neutemeljene in neresnične.

Na podlagi pogajanj z izbranim ponudnikom, belgijskim podjetjem FN Herstal oz. njegovim uradnim zastopnikom za Slovenijo podjetjem Arex iz Šentjerneja, je bila dogovorjena in 10. avgusta 2005 podpisana končna vrednost pogodbe v višini 1,823 milijarde tolarjev. Po trditvah ministrstva je bila dosežena za četrtino nižja cena od ponujene.

Vodstvi Generalštaba SV in direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu sta 20. aprila 2005 potrdili predloge za naročilo 125 ostrostrelnih pušk, in sicer v kalibrih 7,62 mm, .338 LM in 12,7 mm, 250 puškomitraljezov kalibra 7,62 mm ter 100 puškomitraljezov kalibra 5,56 mm.