Tiskane izdaje
Doslej so po zaslugi celovite tovrstne zaščite popolnoma izkoreninili črne koze, kmalu naj bi tudi otroško paralizo. Drugače pa je z ošpicami, ki jih na Slovenskem že zelo dolgo ni bilo, zdaj pa se le občasno pojavi kakšen primer; drugače je v evropskem prostoru, kjer pojavnost tovrstnih obolenj v zadnjem obdobju opazno narašča.
V Centru za nalezljive bolezni republiškega Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) poudarjajo, da je stroka v Sloveniji po zaslugi rutinskega, brezplačnega cepljenja predšolskih in šolskih otrok proti številnim boleznim uspešno zamejila hude nalezljive bolezni, na primer davico, otroško paralizo in tetanus, ki se pri nas niso pojavili že več desetletij.
Obvezno cepljenje proti ošpicam so v Sloveniji uvedli leta 1968; namenjeno je bilo otrokom, starim osem mesecev, pozneje so začeli cepiti nekoliko starejše malčke, in sicer ko so dopolnili eno leto. Tej praksi je leta 1978 sledila uvedba cepljenja z drugim odmerkom, za otroke ob vstopu v šolo. Od leta 1990 pa cepijo malčke s prvim odmerkom od dopolnjenih 12 do 18 mesecev starosti, drugič pa ob vstopu v osnovno šolo.
Po ocenah WHO v Evropi zaradi bolezni, ki jih je s cepljenjem mogoče preprečiti, še vedno umre okrog 32.000 otrok. Kot opozarja prim. doc. dr. Alenka Kraigher, vodja Centra za nalezljive bolezni, smo zaradi dolgoletnega, dobrega programa cepljenja pri nas skoraj pozabili na nekatere bolezni, ki so nekoč prizadele številne otroke, povzročale trajno invalidnost in celo smrt. Kljub temu pa so opazni precejšnji zadržki do cepljenja; to se je, ne nazadnje, pokazalo tudi pri zaščiti pred pandemsko gripo.
V letu 2009 prejeli 419 prijav neželenih učinkov
Po cepljenjih, opravljenih v letu 2009 (to so zadnji podatki, strnjeni na letni ravni), so na IVZ prejeli 419 prijav neželenih učinkov, pri čemer velja poudariti, da je poročanje o neželenih učinkih zakonsko obvezujoče za vse izvajalce cepljenja.
Največ tovrstnih odzivov je bilo po cepljenju s kombiniranimi cepivi, ki se uporabljajo v programu obveznega cepljenja. Pri skoraj polovici prijav (44,2 odstotka) so se neželeni učinki pokazali v lokalnih odzivih po cepljenju, ki so po navadi blagi in minejo hitro, posebni ukrepi niso potrebni. Pri resnejših neželenih učinkih je bila potrebna hospitalizacija. To se je zgodilo pri 22 cepljenih; pri vseh se je stanje hitro izboljšalo, že po nekaj dneh so lahko odšli domov, posledic ni bilo.
Izbruhi ošpic po Evropi
V evropski regiji so v zadnjem času zaradi slabe precepljenosti in nevključevanja cepljenja proti ošpicam v nacionalne programe predšolskih in šolskih otrok pogosti izbruhi ošpic. Največji se je zgodil v Franciji, kjer so od januarja do marca letos zabeležili 4937 primerov te bolezni, medtem ko je lani v tej državi za ošpicami zbolelo 5090 ljudi.
