Tiskane izdaje
Celovec - Avstrijski zgodovinar Stefan Karner meni, da je posvetovalni referendum o dodatnih dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem, ki ga načrtuje deželni glavar Jörg Haider, mogoč. "Če Haider želi izvesti povpraševanje, ki ni glasovanje, temveč ugotavljanje mnenja, je to njegova stvar oz. stvar dežele avstrijske Koroške, da pridobi širšo podobo o ozračju v deželi," pravi zgodovinar v današnji številki avstrijskega časnika Wiener Zeitung.
Haider je danes izrazil veselje nad izjavami avstrijskega zgodovinarja Stefana Karnerja. "To je pozitiven signal za rešitev s Koroško in ne proti Koroški", je menil deželni glavar avstrijske Koroške v izjavi za javnost.
Po Karnerjevi oceni to nima vpliva na nadaljnji potek pri obravnavi osnutka uredbe za dvojezično topografijo, ki ga je predstavil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel. Zgodovinar Karner je vodil skupino, pri kateri so sodelovali predsedniki Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Skupnosti koroških Slovencev (SKS) in koroškega Heimatdiensta (KHD), in je pripravila ob lanski konferenci o konsenzu predlog za ureditev dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem. V skladu s tem predlogom naj bi dvojezične krajevne table postavili v 158 krajih. Na tem predlogu temelji tudi osnutek uredbe za dvojezično topografijo, ki ga je 11. maja letos predstavil in dal v presojo avstrijski kancler Schüssel.
Posvetovalni referendum tudi o Schüsslovem osnutku uredbe?
Deželni glavar avstrijske Koroške je pred kratkim omenil možnost, da bi na načrtovanem posvetovalnem referendumu povpraševali tudi o Schüsslovem osnutku uredbe. O vprašanju, ali se bo omenjeni referendum sploh izvedel, naj bi v ponedeljek, 29. maja, odločila deželna volilna komisija na avstrijskem Koroškem, ki se bo zato sestala na svoji drugi seji.
Haider je sicer Schüsslovo uredbo, potem ko jo je sprva še pozdravil kot "osnovo za razprave," zavrnil kot "pravno nevzdržno." Po njegovem prepričanju Schüsslov osnutek uredbe med drugim vključuje tudi kraje, "kjer sploh ni več naselij," zaradi česar naj bi krajevne table stale "sredi zelene narave".
Karner je v pogovoru za današnjo številko časnika "Wiener Zeitung" zavrnil te Haiderjeve očitke. "Sam dobro ve, da je pri 158 naseljih tudi nekaj krajev, ki danes nimajo več vaškega značaja, a večina od njih je predvidena že v uredbi iz leta 1977 in o njej do lanskega leta nihče ni dvomil. Tudi Haider ne. Sprašujem, če je treba manjšini vzeti že nekaj zagotovljenega, četudi piše samo na papirju," je glede Haiderjevih očitkov dejal zgodovinar Karner.
