Tiskane izdaje
Maribor - Oblike nestrpnosti se nenehno spreminjajo, njena vsebina pa ostaja enako usodna. Vselej se nestrpnost začne nedolžno, ponavadi z neslanimi šalami, konča pa se z uničenjem drugačnih, je na današnjem omizju v mariborski Sinagogi opozoril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Ob tem je poudaril, da je absolutna svoboda izražanja prvi korak k popolni nesvobodi.
Po besedah Hanžka se Slovenija in tudi druge evropske države nenehno soočajo z vselej aktualnim vprašanjem, kje je meja med svobodo in prepovedjo. "Mejo svobode izražanja najbolj natančno določa svoboda drugega," je dejal Hanžek in opozoril na nekatere najbolj očitne znake nestrpnosti, kot so stereotipi, posmeh in pripisovanje krivde brez tehtnega razloga.
"Takoj ko sprejmemo koncept, da je nekdo, ki je drugačen od nas, ovira našemu razvoju, smo se podali na pot izključevanja in uničenja," je menil Hanžek. Ob tem je "priznal", da je nestrpen do nestrpnosti. "Svojo nestrpnost opravičujem z dejstvom, da nas tudi Svet Evrope zavezuje k nestrpnosti do nestrpnosti."
V zvezi s problematiko nestrpnosti je Hanžek posebej opozoril na spoštovanje 63. člena ustave, v katerem je zapisano, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.
Hanžek tudi ni pozabil opozoriti, kaj je zapisano v 300. členu kazenskega zakonika, ki določa kazensko odgovornost za tistega, ki izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo.
Letos so se v uradu varuha človekovih pravic problematike nestrpnosti lotili na nekoliko drugačen način. Po besedah Hanžka skušajo najti primere pozitivne prakse. Pri tem sodelujejo tudi z avstrijskim inštitutom za človekove pravice, s katerim bodo s pomočjo EU izvedli twinning projekt. Posebno pozornost namenjajo prav vprašanju, kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom.
V uradu varuha človekovih pravic so sicer konec januarja letos tudi predstavili knjigo Mi in oni - nestrpnost na Slovenskem, s katero so zaključili projekt Jara kača nestrpnosti, ki je v obliki razstave o nestrpnosti od osamosvojitve naprej gostoval po Sloveniji.
Mariborska Sinagoga je današnje omizje pripravila v okviru cikla prireditev z naslovom Strpnost, različnost, sožitje. Hanžku je prisluhnilo približno 40 ljudi, med njimi tudi učenci nekaterih mariborskih osnovnih šol.
Zagorac: Hanžek neutemeljeno in pristransko napada SNS
Poslanec SNS Boštjan Zagorac je danes ocenil, da Matjaž Hanžek v odzivih na poslanska vprašanja SNS o domnevni prepovedi varuhu, da se ne sme približevati svojim otrokom, neutemeljeno in pristransko napada poslance SNS. Na novinarski konferenci je Zagorac dejal, da se je varuh v minulih letih ukvarjal predvsem s SNS, namesto da bi delo opravljal v skladu z zakonskimi pristojnostmi.
Kot primer "nepoznavanja ali ignorance" zakonskih določil je Zagorac omenil varuhova letna poročila, ki jih predloži državnemu zboru. Ta so napisana z metodo "copy paste", je prepričan poslanec nacionalne stranke, saj je v vsakem naslednjem poročilu spremenjena le kakšna številka.
Hanžek kljub zakonskim pristojnostim doslej ni predlagal še nobenega zakonskega predloga, je dejal Zagorac. Dodal je še, da se je ombudsman, ki je lani po besedah poslanca SNS zahteval prepoved delovanja te stranke, v dosedanjem delu zavzemal za "ekstremno pozitivno diskriminacijo".
Varuh se je postavljal na stran storilcev kaznivih dejanj, na primer pedofilov, kar se je pokazalo ob nasprotovanju ombudsmana aktualnemu predlogu SNS za spremembo kazenskega zakonika. Zagorac je še dejal, da je Hanžek člane stranke označil kot rasiste, naciste in ksenofobe, kar kaže na konfliktno osebnost varuha.
