Hanžek opozoril predvsem na izbrisane

Ljubljana - Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je ob predstavitvi svojega letnega poročila poslanke in poslance opozoril predvsem na nespoštovanje odločb ustavnega sodišča, pri čemer najbolj izstopa problematika izbrisanih. Po mnenju vlade pa je stanje na področju človekovih pravic v Sloveniji dobro, poudarja minister za javno upravo Gregor Virant, ki zagotavlja, da je vlada problematiko izbrisanih pripravljena reševati.

Opozoril le na najstarejše probleme

Varuh človekovih pravic je v kratki predstavitvi poročila opozoril le na "najstarejše probleme, ki se že z brado vlečejo v neskončnost". Gre predvsem za odnos do ustavnega sodišča, ki kaže na slab odnos do pravne države. Število neizvršenih odločb se je v letu 2005 namreč podvojilo, pri čemer izstopata dva problema: izbrisani in duševno zdravje. "Če izpustimo že desetletno opozarjanje varuha na nujnost ureditve statusa izbrisanih, bi morala biti dovolj velik argument za to opozorila mednarodnih inštitucij. A kaže, da je slovenska politika imuna tudi na ta mnenja, saj se problem vleče že predolgo, rešila ga ni do sedaj nobena vlada, pa tudi sedanja ne kaže pripravljenosti, da bi upoštevala zakonitost, ki izhaja iz odločbe ustavnega sodišča."

Tudi zakon o duševnem zdravju še vedno čaka na politike

Tudi zakon o duševnem zdravju kljub dolgoletnim obljubam še vedno čaka na politike, ki bodo imeli dovolj posluha za ljudi s težavami v duševnem zdravju, pravi Hanžek. Ombudsman je omenil še odnos do vsakovrstnih manjših, ki so pogosto sredstva za nabiranje političnih točk.

Pohvala vladi za pripravo izčrpnega odzivnega poročila

Varuh človekovih pravic je sicer pohvalil vlado za pripravo izčrpnega odzivnega poročila. Veliko večino pripomb varuha je vlada tudi sprejela in se nanje odzvala z rešitvijo problema ali s predlogom o načinu reševanja. Tudi večina institucij kaže pozitiven odnos do institucije varuha človekovih pravic, so pa žal tudi izjeme, ki jih bo v prihodnosti treba odpraviti, še opozarja Hanžek.

Vlada pa varuhovo varuhovo poročilo razume kot mehanizem, ki vodi v proces stalnega izboljševanja na področju varovanja človekovih pravic, je dejal minister za javno upravo Gregor Virant. Stanje na področju človekovih pravic je sicer po oceni vlade dobro, kar kažejo tudi mednarodne primerjave. Tako je primerjalna študija v reviji Economist pokazala, da je stanje na področju človekovih pravic v Sloveniji relativno dobro, saj se je Slovenija uvrstila med 28 pravih demokracij.

Glede izbrisanih vlada vztraja pri svojem

Večina problemov, na katere opozarja varuh, "ima dolgo brado, pojavljajo se v poročilih praktično vsako leto". Vlada se po besedah ministra sistematično trudi, da bi stanje izboljšala. Na nekaterih področjih je napredek že viden, na drugih se premika nekoliko počasneje. Kot največji problem na področju človekovih pravic vlada vidi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, torej sodne zaostanke. "V letu 2005 je prišlo do rahlega zmanjševanja števila zaostankov, vendar je stanje še vedno katastrofalno," je ocenil Virant.

Glede izbrisanih pa je minister poudaril, da je vlada pripravila predlog ustavnega zakona. S tem smo pokazali, da smo pripravljeni reševati ta problem in popraviti krivice v konkretnih primerih, kjer in če so te nastale, je dodal Virant.

Ob ombudsmanovem poročilu tudi ocenjevanje njegovega dela

Državni zbor je končal z obravnavo poročila varuha človekovih pravic. Poslanke in poslanci pa so na predlog matične komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti k poročilu z 72 glasovi za in tremi proti sprejeli tudi 27 priporočil z 12 različnih področij, ki naj bi pripomogla k izboljšanju stanja na področju varovanja človekovih pravic.

Državni zbor je tako sprejel priporočila na področjih ustavnih pravic, diskriminacije, omejitve osebne svobode, pravosodja, upravnih zadev, stanovanjskih zadev, delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva in otrokovih pravic.

Na področju ustavnih pravic je DZ vlado med drugim pozval, da preuči možnost dodatne zakonske ureditve in sankcioniranja dejstva, da so otroci vse pogosteje žrtev spornih objav v medijih. Komisija opozarja tudi na potrebo po iskanju učinkovitih mehanizmov za preprečevanje sovražnega govora in drugih spornih vsebin na internetu in v medijih.

Poslanska večina je podprla tudi dopolnilo SD, s katerim DZ vlado poziva, naj določi dolgoročno strategijo vključevanja Romov v družbo.

V opozicijskih LDS in SD so sicer predlagali še nekatere rešitve glede problematike izbrisanih, strategije in preprečevanja nasilja v družini, vendar njihovim dopolnilom poslanska večina ni bila naklonjena.

Kljub temu, da je bila obravnava namenjena vsebini poročila, pa so poslanci del razprave porabili za ocenjevanje dela ombudsmana Matjaža Hanžka.

V SDS bodo s pripombami podprli poročilo

Največja koalicijska stranka SDS je varuhovo poročilo podprla. Mirka Zamernika sicer veseli ena od ugotovitev varuha človekovih pravic, da se je vlada na poročilo odzvala jasno, izčrpno in pa predvsem z dejanji. "Roke, ki pomagajo, so bolj svete, kot usta, ki molijo," je ocenil Zamernik. "Zdaj pa še malce kritike na naš račun". Varuh je namreč opozoril na nedopustno ravnanje ob tem, ko se na državni zbor obrnejo ljudje s peticijami. Tu je kritika letela predvsem na parlamentarno komisijo za peticije. "Znamo kazati s prstom na druge, ne znamo se pa vprašati, kaj smo mi konkretno naredili," je zaključil Zamernik.

V NSi zadovoljni, ker so upoštevane tudi njihove pripombe

V Novi Sloveniji so zadovoljni, da so v letošnjem poročilu upoštevane tudi pripombe, ki so jih dali ob lanski razpravi, in sicer glede sovražnega govora na spletu ter nasilja v šolah, je pojasnila Marjetka Uhan. Kljub temu pa v poslanski skupini pogrešajo nekatera področja, ki jih v poročilu ni. Uhanova je denimo opozorila na zadnje dogodke v Ambrusu, kjer se je "varuh postavil na eno stran". Ta problem ni iz letošnjega leta, pravi Uhanova, temveč so tamkajšnji krajani varuha pozivali že mnogo prej, a se na njihova povabila ni odzval. V NSi poleg tega na področju spoštovanja otrokovih pravic pogrešajo pravico otroka do družine, ki je "najbolj zdravo okolje za normalen in uravnotežen razvoj otroka".

SLS: Stanje človekovih pravic se izboljšuje

V SLS ugotavljajo, da se stanje človekovih pravic na določenih področjih vendarle ureja in izboljšuje. Kot je ugotovil Jakob Presečnik, je bila v lanskem letu ena od temeljnih sistemskih težav še vedno sojenje v razumnem roku. A v letošnjem letu je DZ za reševanje te problematiko sprejel celo vrsto zakonov, zato Presečnik pričakuje, da čez nekaj let sodni zaostanki ne bodo več tako pereče vprašanje. Vodja poslancev SLS se je dotaknil tudi neizvrševanja odločb ustavnega sodišča in opozoril, da je vloga ustavnega sodišča jasna, zato je treba njegove odločbe spoštovati v celoti. "V nasprotnem primeru namreč pride do podrejanja ustavnega sodišča politiki, kar je z vidika pravne države zelo nevarno."

LDS: Poročilo opozarja na simptome slovenske družbe

Hanžkovo poročilo ponovno opozarja na simptome slovenske družbe, meni Majda Širca. V LDS podpirajo predlagana priporočila, žal pa jim je, da nekatera od njih na matični komisiji niso bila sprejeta. Vladi bodo po njenem mnenju še posebej koristili predlagani ukrepi, ki govorijo o preprečevanju razpihovanja vseh oblik izražanja nestrpnosti in sovraštva, saj netolerantnost do manjšin in jemanje pravice v svoje roke "postaja te dni pravilo". Širca je opozorila tudi na tista priporočila, ki jih je komisija zavrnila in ki jih v opozicijskih LDS in SD danes z dopolnili znova predlagajo. Vlado naj bi pozvali k pripravi zakona o preprečevanju nasilja v družini ter dolgoročne strategije vključevanja Romov v družbo.

SD: Stanje človekovih pravic v Sloveniji ni dobro

Socialni demokrati zaradi nenehno ponavljajočih se kršitev človekovih pravic ne morejo pritrditi vladnemu mnenju, da je stanje človekovih pravic v Sloveniji dobro. Zato so pričakovali, da bo DZ sprejel predlagana priporočila, predvsem pa tudi predloge SD, je napovedala Majda Potrata. Opozorila je tudi na Hanžkovo kritiko normativne ureditve, saj se zakoni pogosto sprejemajo prehitro, pa tudi parcialni interesi politike v DZ neredko spremenijo prej morda ustrezne rešitve. "Ne glede na to, da je varuh nastavil ogledalo državnemu zboru kot celoti, bo o tem morala resno razmisliti predvsem vladajoča koalicija, ki je slepa in gluha za opozorila in predloge opozicije."

SNS: Izpuščena so številna pomembna področja

Barbara Žgajner Tavš (SNS) je varuha pohvalila, da je v poročilo vključil otroke in njihove pravice. Poročilo pa je stranka obravnavala tudi z vidika "pripomb in nezadovoljstva med ljudmi nad delom varuha človekovih pravic." Varuh ob pretirani skrbi po preprečevanju sovražnega govora in razpihovanju nestrpnosti drugih "s pridom izkorišča zakon o varuhu človekovih pravic, ki govori, da varuh ne more biti klican na odgovornost za mnenja ali predloge, ki jih izreče v okviru opravljanja svoje funkcije". V poročilu so po mnenju SNS izpuščena pomembna področja. Tako problematika spolnega nadlegovanja oziroma spolnega nasilja po oceni SNS nima dovoljšnje teže v okviru tega poročila.

V DeSUS zavrnili očitke varuhu

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je zavrnil očitke varuhu, "da tega in onega ni storil, da do kršitev človekovih pravic ne bi prišlo". Varuh je tisti, ki na kršitve opozarja tiste, ki naj bi te kršitve preprečevali, za nas so zato taki očitki "varuhu žalitev", je poudaril Žnidaršič. Glede na poročilo varuha je DeSUS sicer opozoril predvsem na kršitve, ki prizadevajo starejšo generacijo.