Tiskane izdaje
Ljubljana/Mokrice – Hrvaško elektrogospodarstvo (Hep) je po naših informacijah pri mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu sprožilo arbitražni postopek proti slovenski državi zaradi nedobavljene električne energije iz jedrske elektrarne Krško (Jek). Hep od Slovenije zahteva 53,7 milijona dolarjev odškodnine, ker zaradi zapletov pri ratifikaciji sporazuma o Jeku na naši strani, slabih deset mesecev ni mogel razpolagati s svojim premoženjem. Našo informacijo so potrdili tudi na ministrstvu za zunanje zadeve, ki že pripravlja odgovor na hrvaško obvestilo o sproženem postopku. O tem sta se ob robu srečanja predstavnikov obrtnih zbornic obeh držav,na Mokricah pogovarjala tudi slovenski in hrvaški minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ter Branko Vukelić.
Komisija za spremljanje sporazuma o Jeku, ki ji predsedujeta oba ministra, se s hrvaškim odškodninskim zahtevkom pravzaprav ni veliko ukvarjala. Na zadnji seji marca letos sta se strani celo dogovorili, da bosta reševanje vseh odprtih vprašanj finančne narave prepustila lastnikoma Jeka, hrvaškemu elektrogospodarstvu in Eles Genu. Vendar tudi na tej ravni stališč očitno ni bilo mogoče zbližati.
Hrvaška ves čas trdi, da je zaradi zamud pri ratifikaciji sporazuma, ki je bil na slovenski strani zadržan zaradi ustavne presoje, utrpela za 53,7 milijona dolarjev škode. Gre za obdobje od 1. julija 2002, ko je sabor ratificiral sporazum, do 18. aprila 2003, ko je Hrvaška začela dobivati polovico električne energije iz Jeka. Slovenska stran je na zahtevek odgovorila, da je bila elektrika Hrvaški v letu 2002 na voljo, vendar ta na ponudbo slovenske strani sploh ni odgovorila. V časovni okvir, ki je podlaga za odškodnino, spada tudi slab mesec dni, ko je bil sporazum že ratificiran na slovenski strani, a je Hrvaška zaradi ureditve pogodbenih razmerij z odjemalci prosila za odlog dobave. Tudi sicer je po mnenju slovenske strani hrvaški zahtevek pretiran.
Za zdaj ni jasno, ali bo Hep v arbitražnem postopku, ki ga je sprožil na podlagi energetske listine, zgolj ponovil že znane zahteve. Kakor so nam pojasnili na zunanjem ministrstvu dokument, s katerim je o postopku seznanil Slovenijo, ima oznako zaupno (kar je v takšnih primerih običajno). Po naših informacijah je novo že to, da je Hep odškodninski zahtevek spremenil v evre (31 milijonov), ker je to nekoliko ugodneje.
Branko Vukelić, hrvaški minister za gospodarstvo, je za Delo povedal le, da spor na podlagi odločitve mešane komisije rešujeta Hep in Eles Gen. “Način reševanja sporov je njuna stvar. Tudi arbitraža je ena od možnosti, če ne gre drugače,” je dejal.
Seznam odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško se je po ratifikaciji sporazuma o Jeku še nekoliko podaljšal. Hrvaška že 32 mesecev krši sporazum, ker ni ustanovila sklada za razgradnjo. Zakon o skladu jepo naših informacijah obtičal v kabinetu predsednika vlade Iva Sanaderja. Gospodarski minister Vukelić pa je, kot že nekajkrat letos, tudi včeraj zagotavljal, da bo Hrvaška to vprašanje rešila v naslednjih mesecih. "Hep denar za razgradnjo zbira na posebnem računu, tako da svoje obveznosti izpolnjujemo. Vse drugo je zgolj stvar pstopka za sprejetje zakona o skladu," pravi Vukelić.
Minister Vizjak začuden nad arbitražnim postopkom Hrvaške
Slovenski minister za gospodarstvo Vizjak pa je danes izrazil začudenje nad arbitražnim postopkom, ki ga je sprožil HEP. "Hrvaška in Slovenija bi morali spor rešiti sporazumno," je dejal Vizjak. Dodal je, da se Slovenija arbitraže ne boji in da postopek ne bo vplival na ostala odprta vprašanja med državama.
Minister Vizjak je pojasnil, da sta se s hrvaškim kolegom Brankom Vukelićem v petek po sestanku obrtnih zbornic obeh držav dogovorila, da bo Vukelić HEP in hrvaški vladi posredoval pobudo, da državi spor še pred arbitražo rešita po dogovorni poti. "Arbitražni postopek me je zato zelo začudil. Pred arbitražo bi morali izpeljati vse možnosti dogovora," je zatrdil.
Zahtevki Hrvaške so po Vizjakovi oceni povsem neutemeljeni. " Slovenija je v tem obdobju Hrvaški ponujala električno energijo, a je Hrvati niso želeli, ampak so jo po nižji ceni pridobivali od drugod," je navedel minister za gospodarstvo.
Arbitraža za LB?
Po pisanju Večernjeg lista, ki je na Hrvaškem in v Sloveniji ostalo brez pomembnejšega odziva, bo hrvaška vlada menda v prihodnjih dneh Ljubljani uradno predlagala arbitražo o dolgu Ljubljanske banke. Za Hrvaško je namreč vprašanje LB stvar dvostranskega dogovarjanja, saj da mora Slovenija prevzeti odgovornost in izplačati škodo. Na Hrvaškem opozarjajo tudi, da je evropska komisija v poročilu o napredku Hrvaške prvič omenila tudi LB, Večernji list pa dodaja, da so menda iz Ljubljane prišli pozitivni signali o arbitražnem reševanja zapleta z LB. Spomnimo, da je zunanji minister Dimitrij Rupel v oktobrskem pismu hrvaško kolegico Kolindo Grabar Kitarović opozoril, da sta se državi leta 1999 dogovorili, da bosta problem LB rešili z arbitražo pred mednarodnim denarnim skladom. Slovenija je predložila potrebno gradivo, Hrvaška pa ne. Hrvaška je podpisala tudi sporazum o vprašanjih nasledstva, ki ga je ratificiral sabor, v katerem se je strinjala, da je vprašanje hranilnih vlog del nasledstvenih pogajanj. Rupel je opozoril tudi, da je dolg hrvaških podjetij zagrebški LB višji od zneska hranilnih vlog hrvaških državljanov.
