Hrvaški 30 dni časa

Ljubljana - Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je v pismu hrvaškega kolega Branka Vukelića pozval, naj mu 30 dneh posreduje informacijo o konkretnih ukrepih, ki jih bo Hrvaška sprejela za izpolnjevanje obveznosti iz meddržavne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško (NEK), zlasti določila o ustanovitvi sklada za financiranje razgradnje. Če Hrvaška v roku zahteve ne bo izpolnila, bo Vizjak vladi predlagal, da Slovenija proti Hrvaški začne arbitražni postopek "brez predhodnega obvestila ali zadržkov".

"Pismo je prvi formalni korak v smislu sprožitve arbitražnega postopka, ki ga predvideva meddržavna pogodba," je danes na novinarski konferenci povedal Vizjak. Kot je še dejal, gre pri pismu, ki ga je v ponedeljek poslal hrvaškemu kolegu, zgolj za prvo opozorilo in "nikakor še ne za aktivnosti, povezane z določitvijo arbitražnega postopka ali celo arbitrov". Proceduro arbitražnega postopka sicer opredeljuje meddržavna pogodba.

Kje so hrvaška sredstva za razgradnjo?

Hrvaška bi morala skladno z 11. členom meddržavne pogodbe že pred približno dvema letoma ustanoviti sklad, v katerem bi namensko zbirala sredstva za razgradnjo nuklearke ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, je dejal Vizjak. Kot je dodal, pa sklada do danes še ni ustanovila in tako tudi ne zbira namenskih sredstev.

Po programu razgradnje NEK sta Slovenija in Hrvaška dolžni zagotoviti redna vplačila sredstev v sklad v natančno določenih zneskih. Do izteka življenjske dobe nuklearke naj bi se tako zbrala sredstva v skupni višini 1,3 milijarde evrov.

Po podatkih ministrstva za gospodarstvo bi morala Hrvaška od leta 2004 v svoj sklad vplačevati 14,7 milijona evrov na leto. Kot je poudaril Vizjak, hrvaški minister Vukelić sicer zatrjuje, da ima Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) za te namene alocirana sredstva, nedavno sprejeta uredba pa tudi določa, da finančni del ni problematičen.

"V kolikor je temu res tako, ne vidim zadržkov, zakaj ne bi hrvaška stran postopala po meddržavni pogodbi, ustanovila sklad, s tem transparentno in v skladu z meddržavno pogodbo namensko zbirala denar za te velike finančne obveznosti," je dejal.

Slovenija doslej zbrala okoli 30 milijard tolarjev

Slovenija je doslej v svojem skladu za razgradnjo že zbrala okoli 30 milijard tolarjev (125,2 milijona evrov), je povedal minister. Ena izmed skorajšnjih obveznosti sklada pa bo izgradnja odlagališča za nizke in srednje radioaktivne odpadke.

Minister je ob tem še opomnil, da ima Hrvaška na voljo polovico električne energije iz NEK po evropsko zelo konkurenčnih cenah. "Želimo si, da bi tudi probleme, povezane z obratovanjem, nenazadnje tudi probleme za nazaj ustrezno rešili kot partnerji."

Po hrvaškem še slovenski arbitražni postopek

Če bo Slovenija sprožila arbitražo, bo to že drugi arbitražni postopek, povezan z NEK. Novembra 2005 je HEP zoper Slovenijo sprožil arbitražni postopek zaradi nedobavljene energije iz NEK v obdobju od julija 2002 do aprila 2003, s katerim zahteva odškodnino v višini 31,7 milijona evrov. Ljubljana zahteve sicer ves čas zavrača kot neutemeljene.

Najprej skladiščenje radioaktivnih odpadkov, potem o novi nuklearki

Glede odločitve o podaljšanju življenjske dobe NEK oziroma gradnji nove nuklearke je na novinarsko vprašanje minister Vizjak danes še povedal, da bodo te možnosti začeli intenzivno preučevati šele po razrešitvi problematike odlagališča radioaktivnih odpadkov.

"Kot sem že večkrat poudaril in znova ponavljam, si v tem trenutku glede na energetsko stanje v Evropi in po svetu, zlasti fosilnih energentov, ne predstavljam dolgoročne strategije energetske politike Slovenije brez jedrske energije." Zato je prioriteta varno in zanesljivo obratovanje obstoječega jedrskega objekta, je pojasnil.

"Preden bi začeli analizirati in preučevati možnosti tako podaljšanja življenjske dobe kakor tudi gradnje novega objekta ali dodatnega bloka k obstoječemu objektu, je potrebno rešiti prvi problem - to je skladišče radioaktivnih odpadkov." V to pa so po Vizjakovih besedah usmerjene vse aktivnosti Slovenije.