Imperativ časa

Nadzorniki Dela so naredili, kar so morali. Podprli so predlog uprave Dela za odstavitev odgovornega urednika najbolj verodostojnega, najbolj vplivnega in politično neodvisnega slovenskega dnevnika.

Objavljeno
16. september 2005 23.10
Nadzorniki Dela so naredili, kar so morali. Podprli so predlog uprave Dela za odstavitev odgovornega urednika najbolj verodostojnega, najbolj vplivnega in politično neodvisnega slovenskega dnevnika. Podpora novinarjev takšni usmeritvi časopisa, izražena z nasprotovanjem predlogu uprave, jih ni zmedla. Imperativ časa je (bil) močnejši. V državi, kjer oblast ne razloži, denimo, zakaj je bilo pametno prikrajšati davkoplačevalce (operacija Mercator), je še toliko manj treba utemeljevati, čemu odstaviti odgovornega urednika brez političnega in kapitalskega zaledja, urednika, ki verjame zgolj v svoja poklicna načela in za dovoljenje sprašuje samo svojo vest. Prav zato namreč. Razlogi, ki jih je za odstavitev Darijana Koširja navajal predsednik uprave Dela Tomaž Perovič, so tako vsebinsko nepomembni. O tem, kaj se je v trikotniku med uredništvom Dela, njegovimi lastniki (oziroma upravo) in državno oblastjo pravzaprav dogajalo v zadnjem letu, pa kot bralci Dela že tako veste vse najpomembnejše, torej tisto, kar je uredništvo presodilo, da presega okvir »notranjih problemov«.

Z ignoriranjem večinskega stališča novinarskega kolektiva so člani uprave in nadzornega sveta Dela neposredno prevzeli nase odgovornost za usodo Dela, za njegovo uredniško politiko, naklado, poslovne rezultate in razvoj. Doslej si tega nista upala nobena uprava in noben nadzorni svet. Odgovornost pred bralci in kritično javnostjo, odgovornost za javno besedo v demokratični družbi, ni tako lahko breme, kakor ga jemljejo premnogi, hkrati pa odgovorna, resna in pokončna drža novinarjev v Sloveniji očitno (še) nista poklicno-značajski potezi, iz katerih bi lastniki znali delati dobiček, politika in družba pa imeti »nematerialno« korist. Čeprav se da imeti dolgoročno korist in narediti spodoben dobiček, če sta vanj poleg takšne drže sinergistično vložena poklicno znanje novinarjev in kapital, ki ima pred očmi zgolj podjetniške cilje, politika pa medijev ne jemlje kot ideološki aparat države. Nemara celo na razmeroma majhnem časopisnem trgu, kakršen je slovenski.

Kajti tudi na njem ste in boste vselej imeli zadnjo besedo bralci.