Ivan Zidar si je vzel čas za premislek

Ljubljana – Ivan Zidar se je le oglasil in sporočil, bo o morebitnem vstopu v župansko bitko v Ljubljani še temeljito premislil. Odločitev bo sprejel najpozneje do prihodnjega petka, 18. avgusta.

»Svojo odločitev o morebitni kandidaturi za župana Mestne občine Ljubljana v tem trenutku še ne morem dokončno ne potrditi in ne zavrniti, saj bo ta temeljila na natančni analizi številnih dejavnikov, ki vplivajo na končne posledice tako pomembne odločitve. Vsekakor imam v družbi SCT še veliko načrtov, ki jih želim uresničiti. Vodenje prestolnice pa je tudi izredno zahtevno in kompleksno delo, ki zahteva celega človeka. In ker menim, da se dveh tako pomembnih funkcij, kot sta vodenje podjetja in mesta, nikakor ne da opravljati hkrati, bom svojo odločitev javnosti sporočil do petka, 18. 8. 2006,« je v izjavi za javnost pojasnil »rok za premislek« Ivan Zidar.

Najresnejši kandidat LDS dr. Jožef Kunič

Vse bolj pa postaja jasno, da si sicer razklana ljubljanska liberalna demokracija ne bo privoščila »političnega samomora« s tem, da se ne bi udeležila jesenskih volitev. Po številnih zavrnitvah možnih kandidatov in tudi po prepričevanju predsednika LDS Jelka Kacina, ki je poskušal v igro zvabiti nekdanjega ministra za zdravje dr. Dušana Kebra (zadnji je te dni že rekel svoj končni ne), je najresnejši kandidat, ki ga utegne liberalna demokracija poslati v bitko za županski stolček v Ljubljani, dr. Jožef Kunič.

Vse pa kaže, da se bo v politično kupčkanje v Ljubljani vključilo tudi Gibanje za pravičnost in razvoj. Po naših zanesljivih informacijah Gibanje sicer svojega kandidata za županski stolček nima, skoraj zagotovo pa bodo nastopili (in zbirali volilne glasove) z listo kandidatov za 45-članski ljubljanski mestni svet. Navsezadnje je vstop v politiko posredno napovedal že prvi mož Gibanja Janez Drnovšek, ki je na spletnih straneh zapisal, da »želimo delovati kot gibanje, ki si želi omejiti logiko kapitala in dobička ter zagotoviti socialno in okoljsko bolj uravnotežen svet. Na volitvah bomo najbrž sodelovali, če bomo, bolj izjemoma kot po pravilu, takrat, ko naši člani ali simpatizerji ne bodo videli druge boljše možnosti, da uveljavijo naše cilje«.

Več o tem si preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.