Ivančna Gorica: Strojanovih nočemo

Ljubljana/Ivančna Gorica – Predvidena nova lokacija za preselitev Romov, če bi bila izbrana na območju občine Ivančna Gorica, ne more zagotoviti mirnega življenja niti romski družini Strojan niti večinskemu prebivalstvu, so se na današnji izredni seji občinskega sveta občine Ivančna Gorica strinjali svetniki. Zato v občini nasprotujejo iskanju lokacij na območju občine. Direktor Urada za narodnosti Stane Baluh je svetnikom pojasnil, da iskanje lokacije ni zaključeno ter "da so vse možnosti še odprte".

Baluh je na seji občinskega sveta dejal, da so se pri iskanju lokacije za preselitev Romov želeli uskladiti z vsemi organi občine, med drugim tudi s sklepi občinskega sveta. Kot je dodal, pa bo morala občina skladno s sprejetimi sklepi odgovarjati slovenski in mednarodni javnosti.

Nagovoril je tudi množico ljudi, ki se je zbrala na protestnem shodu proti priselitvi Strojanovih na njihovo območje. Dejal je, da je vlada doslej vložila že veliko naporov za primerno preselitev teh Romov, dokončne odločitve glede lokacije v lasti države pa še ni sprejela.

Po njegovih besedah se bo vlada odločila z nov pristop, ki zahteva tudi privolitev lokalne skupnosti. Vlada bo zato nadaljevala z aktivnostmi, ki bodo v skladu z lokalnim prebivalstvom ter potrebami romske družine Strojan.

Župan Jernej Lampret je po seji pojasnil, da ob ponedeljkovem ogledu treh lokacij predstavniki občine niso dali soglasja k temu. Dejal je, da glede na sklepe občinskega sveta iskanje lokacije na območju občine Ivančna Gorica ni več možno, saj "vsak poizkus na podlagi slabih izkušenj z Romi povzroča še dodatne konfliktne situacije". Glede na odločitev svetnikov mora zato vlada za reševanje nastale situacije najti ustrezno in celovito rešitev na območju države, čeprav se pri tem rok za rešitev stanovanjskega problema Strojanovih podaljša v njihovo breme.

V občini od pristojnih služb tudi zahtevajo, da se za ilegalne objekte v gozdu med Zagradcem in Ambrusom, kjer so doslej bivali Strojanovi, takoj sprejmejo odločbe za rušenje.

Občani na današnjem protestnem shodu so tudi poudarili, da niso proti Romom nasploh, ampak predvsem proti romski družini Strojan.
Občinski svetniki občine Ivančna Gorica so sprejeli tudi zahtevo po policijski postaji, ki naj zaščiti prebivalce in njihovo premoženja, zato želijo, da ministrstvo za notranje zadeve ponovno prouči pobudo za policijsko postajo v občini.

Vprašanje romske družine je postalo državni problem

Minister za šolstvo in šport Milan Zver je po nasprotovanju lokalnega prebivalstva preselitvi romske družine Strojan v Bruslju dejal, da je zadeva postala državni problem, ki se je internacionaliziral. Dodal je, da se bo lahko o razmerah na kraju samem prepričal tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg, ki je nocoj prispel v Slovenijo.

"Slovenska vlada ne želi ničesar delati v nasprotju z lokalnim prebivalstvom, zato upamo, da bomo sklenili dogovor in dobili pristanek pri reševanju bodoče lokacije družine Strojan," je ob robu zasedanja ministrov za kulturo, izobraževanje in mladino v Bruslju dejal minister Zver, ki je tudi predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti.

"Pomembno je, da eni in drugi predstavijo argumente, nato bomo skupaj našli rešitev," je poudaril. "Vmesni čas" za reševanje problema bo očitno treba podaljšati, da bi našli odgovor, ki bo zadovoljil vse strani, a takšen odgovor zagotovo je, je zatrdil. "Treba je le izbrati lokacijo in se dogovoriti z lokalnim prebivalstvom," je poudaril.

Pomembno je, da je mednarodna javnost, tudi slovenska družba, vse bolj dovzetna za take pojave, je menil Zver in poudaril, da je bila " Evropa prehitro obveščena o hudih kršitvah, za kar v tem primeru ne gre".

"Romska družina je bila na svojo prošnjo preseljena v prostore, ki so veliko bolj humani kot tisti, kjer so živeli prej, in država jim ni pri tem kratila nobenih pravic ," je pojasnil in dodal, da se bo lahko komisar SE Hammarberg sam prepričal o tem in o odnosu Slovenije do manjšin.

Po ministrovem mnenju je normativno okolje sicer "dovolj prijazno do manjšin". Ta teden se namreč v Sloveniji sprejema poseben krovni zakon na tem področju, ki ga nima nobena država članica EU, je dejal. "Nobena država članica nima na tako visoki ravni kodificiranih teh pravic," je pojasnil.

Komisar Hammarberg se je že sestal z varuhom Hanžkom

Komisar SE Hammarberg se je sicer že sestal z varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom. Varuh je komisarju predstavil začasno preselitev romske družine Strojan iz Ambrusa v Postojno, kar je storil že v pismu konec oktobra, so povedali v uradu varuha.

Varuh je preselitev označil za konec pravne države. V pismu komisarju 30. oktobra pa je opozoril tudi na nevarnost, da se takšen vzorec reševanja problema lahko ponovi kjer koli drugje, so spomnili v uradu.

“Ne želim dajati izjav, dokler se ne pogovorim z vsemi stranmi in si ogledam dejstva. Moja naloga pa je, da zaščitim človekove pravice,” je dejal komisar za človekove pravice pri SE Hammarberg ob prihodu na Brnik.

Komisar bo imel novinarsko konferenco v četrtek v prostorih Informacijsko-dokumentacijskega centra Sveta Evrope v Ljubljani.

Nihče jih ni vprašal za mnenje

V vasi Malo Hudo v občini Ivančna Gorica se je v ponedeljek zvečer zbralo okoli 300 krajanov, ki nasprotujejo preselitvi družine Strojan v njihovo bližino. Čeprav je lokacija novega domovanja Strojanovih še skrivnost, pa so protestniki prepričani, da je v njihovi okolici. Najbolj jih moti dejstvo, da jih vlada ni vprašala za mnenje glede naselitve Romov v njihovo okolico, zato zahtevajo, da vlada izbrano lokacijo takoj prekliče.

Na protest je po navedbah televizije prišel tudi župan Ivančne Gorice Jernej Lampret. Župan sicer popoldne za televizijo poudaril, da ga noben od vladnih predstavnikov ni seznanil s tem, da naj bi se Strojanovi preselili dva kilometra od Ivančne Gorice. Novica o protestnem shodu se je izvedela okoli 21. ure, protestniki pa so vztrajali tudi po 22. uri, ko so začeli zbirati podpise proti naselitve romske družine.

Vladni odbor obravnaval Zakon o romih

Pristojni vladni odbor je obravnaval predlog zakona o romski skupnosti, ki naj bi celovito uredil položaj romske skupnosti. Nekatere točke je še treba uskladiti in če bo to storjeno pravočasno, bo predlog lahko v četrtek že obravnavala vlada, je povedal Branko Vidrih z urada vlade za informiranje.

Pomembnejši del predlaganega zakona je člen, ki določa sogovornika vladi in vladnim službam pri reševanju odprtih vprašanj. Na državni ravni bo tako oblikovan svet romske skupnosti RS, ki bo oseba javnega prava. V njej bodo predstavniki občinskih romskih skupnosti, Zveze Romov Slovenije in civilne družbe, je minuli teden pojasnil direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh.

Protestniki zahtevajo odstavitev ministra Mateja

Iniciativa za protestni shod je na Kongresnem trgu v Ljubljani pripravila shod zaradi začasne preselitve Romov iz Ambrusa v postojnski nastanitveni center. Med drugim zahtevajo odstavitev notranjega ministra Dragutina Mateja.

V izjavi Pod Janšo smo vsi cigani navajajo, da je vlada s svojim ukrepanjem v konfliktu med krajani Ambrusa in tam živečo romsko družino Strojan pokazala, da ne upošteva temeljnih načel človečnosti in demokracije. "Zato smo primorani k samozaščitnemu ravnanju in delovanju za njihovo ohranitev," so zapisali. Na protestnem shodu so se zbrali vsi, ki nočejo živeti v državi, "kjer se dogajajo deportacije in pogromi".

Na protestnem shodu so zahtevali spoštovanje pravice vseh ljudi, da sami svobodno odločajo in izberejo način življenja, kraj bivanja in model individualnega ter skupnostnega razvoja. Zahtevajo odstavitev notranjega ministra Mateja, ker "s svojimi izjavami in delovanjem škodi demokraciji in razvoju civilizirane družbe".

Zahtevajo zagotovitev enakovredne participacije Romov in drugih marginaliziranih skupin v samoniklih, lokalnih in nacionalnih organih odločanja, ureditev zaščitenega prostora v vsaki slovenski občini za vse, ki nimajo lastne zemlje, na kateri bi lahko bivali, in ki potrebujejo ali želijo začasno nastanitev.

Med zahtevami pa so tudi dosledno in najstrožje sankcioniranje vsakršne diskriminacije, dosledno upoštevanje prepovedi vseh nasilnih deportacij in drugih oblik izključevanja, takojšnjo zaščito temeljne pravice vseh otrok do šolanja in aktivne ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja in zaposlitve za "vse ljudi, ki živijo v naši skupnosti".

Iniciativa je neformalna skupina ljudi, ki preselitev Romov ocenjuje kot človeško nedopustno, so povedali v iniciativi. V njej so med drugim metelkovci, rogovci in predstavniki izbrisanih.

S protestnega shoda na policijsko postajo odpeljali Marka Breclja

Sicer pa so ob koncu današnjega protestnega shoda v podporo Romov policisti z intervencijskim vozilom na Policijsko postajo Ljubljana Center odpeljali enega od aktivistov Marka Breclja iz Kopra. Po besedah organizatorjev protesta je bil odpeljan, ker je poskušal preplezati zavarovano ograjo poslopja DZ. Brecelj se je po besedah organizatorjev protesta želel udeležiti sestanka državnega sveta.

Po informacijah Nine Kozinc iz iniciative naj bi policija poleg Breclja aretirala še pet oseb. Tega podatka pa na policiji niso želeli posredovati, saj še zbirajo vsa obvestila.

Protestniki so se s Trga republike pred DZ zatem odpravili na Trdinovo, kjer je omenjena policijska postaja.

Pisatelji za vrnitev Strojanovih v Ambrus

Slovenski PEN v celoti podpira stališče Društva slovenskih pisateljev, da naj državni organi Strojanovim takoj omogočijo vrnitev domov, jih tam zaščitijo in uveljavijo pravni red med prebivalci Ambrusa, je danes sporočil predsednik Slovenskega PEN Tone Peršak.

Člani Društva slovenskih pisateljev so v ponedeljek pozvali vse državne organe, da Strojanovim takoj omogočijo vrnitev domov, jih tam tudi zaščitijo, uveljavijo pravni red med prebivalci Ambrusa in okolice ter se humano in dolgoročno angažirajo pri reševanju problemov, ki so nastali med tamkajšnjim prebivalstvom.

V DSP so ocenili, da je deportacija družine Strojan z njenega lastnega ozemlja in vsiljeno iskanje novih lokacij, kjer naj bi se nastanila, "skrajno brutalno, cinično in rasistično ravnanje, s katerim vlada legitimira kršitev ustave, kar ima lahko v slovenskem prostoru nepredvidljive posledice tudi za druge skupine državljanov".