Iz Avstrije priteče umirajoča Mura

Ljutomer – V kraju Stainz pri avstrijskem Gradcu so se danes začele priprave slovensko-avstrijske strokovne skupine za oktobrsko zasedanje meddržavne komisije za reko Muro. Po naših informacijah se bodo tam seznanili tudi z najnovejšo slovensko študijo, ki dokazuje, da je stanje reke Mure predvsem zaradi avstrijskih elektrarn zelo slabo.

Štiriintrideset kilometrov in pol dolg odsek reke Mure med Šentiljem in Gornjo Radgono, ki predstavlja mejo med Slovenijo in Avstrijo, danes imenujemo mejna Mura. Najnovejša študija državnega inštituta za vode in ljubljanske gradbene fakultete, ki je skupek vseh dosedanjih študij o reki Muri, omenja, da je ta odsek ekološko nadvse bogat, a je njegov potencial zaradi enormnega poglabljanja dna rečne struge trenutno minimalen oziroma ga ni več.

Usodne hidroelektrarne v Avstriji

Stanje je posledica izgradnje hidroelektrarn na porečju gornje Mure v Avstriji, ki je »umetno prekinila proces transporta proda. Posledica posega z neposrednim vplivom na spremembo dna struge reke Mure na mejnem odseku se odraža v poglabljanju dna, kar povzroča številne neposredne in posredne vplive na pokrajino ob Muri, ki se pa postopoma širijo tudi na področje toka notranje Mure na območju Slovenije«. Posledice se, kot smo že ugotavljali v Delu, zdaj pa so to napisali strokovnjaki, poleg zniževanja Murine gladine kažejo predvsem v zniževanju podtalnice Apaškega polja, v osušitvi vodotokov v mlinščicah na obeh straneh državne meje »v večjem delu leta«, v neprehodnosti za vodne organizme, v ogroženosti vodnih virov za preskrbo prebivalstva v Pomurju s pitno vodo, v poplavni ogroženosti itd.

A krivda za to, opozarja pomočnica direktorja inštituta za vode Metka Gorišek, ni le na avstrijski strani: »V postopkih načrtovanja in usklajevanja ter upravljanja voda vzdolž Murinega toka tudi pri nas v dolgoletnem obdobju ni bil dogovorjen konsenz med različnimi uporabniki in varstveniki voda. Koncept reševanja težav z degradacijo rečnega korita, kot obvodnega prostora s širšo krajino Pomurja, še vedno ni izdelan, prav tako ni na vidiku konkretnih rešitev ukrepov vzpostavitve morfološko-hidrološkega in okoljskega izboljšanja stanja vodnega in obvodnega prostora«. Kdo je za to odgovoren? »Za urejanje vodnega režima in za upravljanje z vodotoki je zadolžena država – pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje«.

Ministrstvo inštitutu očita nemodernost

Vprašanje, ali bodo na posledice slovenski delegati danes opozorili avstrijsko stran, ter predvsem, ali bodo pristojne službe začele izvajati ukrepe (dvig gladine reke Mure na mejnem odseku, oživitev stranskih kanalov, ureditev renaturacije razlivnih površin, izboljšanje poplavne varnosti na podlagi obstoječih strateških dokumentov…), smo naslovili na kmetijsko ministrstvo, ki vodi slovenski del komisije.

Z ministrstva so nam razložili, zakaj omenjene študije ne bodo predstavili Avstrijcem: »Ministrstvo se je do omenjene študije mejnega odseka Mure sicer opredelilo, a se je do nadaljnjega odločilo, da se te študije kot uradnega stališča Slovenije na pripravljalnem sestanku slovensko-avstrijske vodnogospodarske komisije za reko Muro avstrijski strani ne predstavi. Na ministrstvu smo namreč mnenja, da izdelovalci študije pri izdelavi niso upoštevali vseh elementov modernega in z evropskim pravnim redom skladnega upravljanja z vodami«. Na inštitutu to zavračajo in poudarjajo, da so študijo opravili skladno z za to razvitimi metodologijami, »nismo pa mi krivi, če na ministrstvu upoštevajo zgolj biološke, ne pa tudi hidrološke in morfološke elemente, ki so pri taki študiji nekaj povsem običajnega. Delovali smo skladno z obstoječimi metodologijami«.

S kmetijskega ministrstva so še sporočili, da »je za porečje Mure kot tudi za konkreten mejni odsek reke Mure v veljavi načrt upravljanja voda in na njem temelječ program ukrepov upravljanja voda«. Oba je vlada sprejela leta 2011, kaj konkretno pa pomenita, pa z ministrstva niso odgovorili.