Tiskane izdaje
Ljubljana – Zelo mogoče je, da bo disciplinski postopek proti Marjanu Erhatiču, drugemu kriminalistu v državi, padel zaradi procesnih napak. Policija je namreč ignorirala zakon o policiji ter zakon o javnih uslužbencih; oba namreč zahtevata, da so obravnave v disciplinskih postopkih javne. Policija je izključila javnost, čeprav trdi, da to ni res. Dr. Erik Kerševan s pravne fakultete v Ljubljani meni, da bi lahko to bila “absolutna bistvena kršitev postopka”. Vsakršen izrek disciplinske komisije bi bil v tem primeru nezakonit.
Kot smo poročali v četrtek, je disciplinska komisija policije izrekla disciplinski ukrep Marjanu Erhatiču, namestniku direktorja kriminalistične policije, ker naj bi z javnim pismom, v katerem je protestiral proti razmeram v policiji, škodoval ugledu policije. Ko so novinarji želeli spremljati disciplinsko obravnavo, jim varnostnik ni dovolil vstopiti v prostore.
Zakon o javnih uslužbencih v 130. členu določa, da se za disciplinske obravnave smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. Preprosto povedano to pomeni, da so obravnave v disciplinskem postopku proti javnemu uslužbencu javne, tako kot so javne obravnave v pravdnih zadevah na sodiščih. Ker je Erhatič policist, zanj velja tudi zakon o policiji, ki je specialni zakon. Ta v 96. členu pravi, da je “disciplinski postopek javen”, vendar je mogoče javnost izključiti, kadar “se v postopku obravnavajo zadeve, ki pomenijo državno, uradno ali drugo tajnost”. V Erhatičevem primeru tega ni bilo.
Dr. Erik Kerševan s pravne fakultete v Ljubljani pravi, da je javnost disciplinskih postopkov pri javnih uslužbencih v zakonodaji predvidena ravno zato, da bi tako izključili morebitno arbitrarnost ali politične vplive. Ker za disciplinske postopke proti javnim uslužbencem veljajo enaka pravila kot v pravdnem postopku na sodišču, je “izključitev javnosti absolutna bistvena kršitev postopka, to pa pomeni, da je, ne glede na rezultat postopka, izdana odločba nezakonita”. Tajna sojenja so nesprejemljiva, opozarja dr. Kerševan in dodaja, da je odločbo, ki je bila sprejeta v takšnem postopku, treba razveljaviti in vrniti v ponovno obravnavo.
Zanimivo je, da tudi na policiji pravijo, da “javnost ni bila izključena”. Vendar je obravnava proti Erhatiču potekala v skladu z določbo 2. odstavka 18. člena uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Ta člen pravi, da so na obravnavi in razglasitvi lahko prisotni samo tisti, ki so bili vabljeni. Po mnenju policije to ni izključitev javnosti, ampak zgolj “opredelitev javnosti”. Dr. Erik Kerševan se s tem ne strinja, saj pri razglasitvi sodb v pravdnem postopku ni mogoče nikogar izključiti ali “opredeliti javnosti”. “Z nobeno uredbo se ne sme zakon interpretirati tako, da zakon izgubi svojo pravo vsebino,” je bil nad ravnanjem policije ogorčen dr. Kerševan.
Tako zakon o policiji kot zakon o javnih uslužbencih izrecno zahtevata javnost postopka. Erhatič je že napovedal, da se bo pritožil. Če se bo v nadaljnjem postopku izkazalo, da so res bile storjene procesne napake, obstaja možnost, da bo zadeva zastarala.
Preberite v sobotnem tiskanem Delu.
