Janša in ministri odgovarjali na poslanska vprašanja

Ljubljana - Državni zbor je redno junijsko zasedanje kot običajno začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in njegovi ministrski ekipi.

Predsedniku vlade Janši so poslanska vprašanja zastavili trije opozicijski in koalicijski poslanec. V imenu LDS je vprašanje zastavil Matej Lahovnik, ki ga zanima, kako premier razume pomen in vlogo nacionalnega gospodarstva pri uresničevanju temeljnih razvojnih programov. Poslanec SD Matjaž Han je vprašal, kdaj namerava vlada udejanjiti voljo volivcev, izraženo na referendumu leta 2002, po kateri naj bi se Slovenske železnice organizirale v holding s tremi hčerinskimi družbami.

Poslanca SNS zanima, kakšno je stališče vlade do možnosti uvedbe prostovoljnega cerkvenega davka, vprašanje koalicijskega poslanca Franca Žnidaršiča pa se je navezovalo na vzdržnost javnih financ in zmanjševanje deleža javnofinančnih odhodkov.

Janša: Sanacija železnic brez analize stanja ni smiselna

Sanacija posameznih delov Slovenskih železnic ni smiselna, dokler ne bo jasno celotno stanje, v katerem se nahajajo. Ko bo oblikovan programski okvir sanacije, bo znan tudi časovni okvir prestrukturiranja železniškega sektorja, je na vprašanje Matjaža Hana o časovnih okvirih preoblikovanja slovenskih železnic in razlogih za kritje njenih več milijard tolarjev težkih izgub odgovoril predsednik vlade Janez Janša.

Dejstvo, da nad stanjem slovenskih železnic ni celovitega pregleda, pa je po Janševi utemeljitvi tudi razlog za neizpolnitev referendumske volje iz leta 2002. Na to je opozoril tudi Han, ki je dejal, da bi se morale Slovenske železnice v skladu z referendumom preoblikovati v holding s tremi hčerinskimi družbami, ki bi svobodno delovale na trgu, k čemur nas zavezujejo tudi direktive Evropske unije.

Kljub temu, da zakon o preoblikovanju Slovenskih železnic ni uresničen, pa namerava vlada letos sprejeti predpise, ki bi celovito uredili to področje. Med njimi je tudi strateški načrt razvoja železniške infrastrukture do leta 2020, s katerim bi vzpostavili pravno podlago za boljše delovanje sistema in uredili odnose med holdingom Slovenske železnice, javno agencijo za železniški promet in pristojnim ministrstvom.

Janša je pri tem zavrnil Hanov očitek, da vlada ni izpolnila svojih zavez, zapisanih v koalicijski pogodbi, saj je bilo za finančno sanacijo sistema po njegovih zagotovilih doslej namenjenih 15 milijard tolarjev, pri katerih je šlo predvsem za dokapitalizacijo in prevzem dolga s strani države.

Predsednik vlade ne bo naročil revizije naročila oklepnikov

Predsednik vlade se ne bo vmešaval v postopek dobave pehotnih bojnih vozil za Slovensko vojsko. "Jaz ne bom naročil ministru niti naj naredi revizijo niti naj ne naredi revizije. Stvari morajo potekati tako, kot pač določajo predpisi," je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Mateja Lahovnika pojasnil premier.

Ob tem je zavrnil navedbe Lahovnika, da je ministrstvo namesto domačega podjetja Sistemska tehnika preko podjetja Rotis izbralo finsko podjetje Patria. Večinska lastnika obeh podjetij namreč prihajata iz tujine in ponujata tuj izdelek, je dejal Janša. "Ne gre za konkurenco domačega in tujega ponudnika, gre enostavno za vprašanje, koliko domačih delov ali pa doma proizvedenih delov, domačega znanja in dela bo vgrajeno v eno ali drugo vozilo," je še povedal Janša. Po njegovih besedah je Rotis ponudil bistveno večji delež domače proizvodnje, tako da je bil s tega vidika izbran domač ponudnik.

Opozicijski poslanec je še navedel, da bo sosednja Hrvaška iste oklepnike kupila ceneje, in sicer je cena za en oklepnik 580.000 evrov nižja. Razlika pri 136 oklepnikih je 18,9 milijarde tolarjev, kar predstavlja vrednost investicije enega onkološkega inštituta, je povedal Lahovnik in premiera vprašal, kaj bodo ukrenili, da se tukaj razjasnijo vse nepravilnosti.

Na Hrvaškem šele poteka postopek za izbor ponudnika, tako Janša, zato še ne ve, po kakšni ceni bo Hrvaška kupila oklepnike. Cena oklepnih vozil kategorij, kot so razpisane pri nas ali na Hrvaškem, se giblje glede na konfiguracijo med enim in šestimi milijoni evrov, odvisno od opreme, je dejal Janša in opozoril, da je razlika, če se naroči 600, 1500 ali 135 izdelkov. Po njegovih informacijah je bil, kar se tiče cene in kvalitete, sicer izbran boljši in cenejši ponudnik. "Ne vem, kako bi lahko ministrstvo opravičilo izbiro, če bi bilo obratno. Jaz mislim, da bi morali ministra pribijati na zatožno klop, če bi ravnal obratno," je dejal Janša.

Lahovnika je tudi zanimalo, ali se bo Janša zavzel, da bo ministrstvo za obrambo sklenilo posel neposredno s finskim proizvajalcem, ali ga bo še naprej moralo skleniti preko posrednika, ki je bil v obdobju 1991 do 1994, ko je bil Janša minister za obrambo, vodja nabav na ministrstvu za obrambo. Po Lahovnikovem mnenju sicer ni razloga, da se posel opravi preko posrednikov, ki pobirajo "mastne provizije".

To, da naj bi eden izmed ponudnikov nekoč delal na ministrstvu za obrambo, je popolnoma mogoče, je odgovoril Janša. Tudi direktor Sistemske tehnike je član SDS in je bil celo poslanec SDS v prvem sklicu, je še povedal Janša. "Če bi te stvari delovale in bi odločali politično, potem bi najbrž bil rezultat drugačen," je še dodal premier.
Vlada ne namerava uvesti cerkvenega davka

Poslanca SNS Saša Pečeta je zanimalo, zakaj vlada ni pripravljena uvesti tako imenovanega cerkvenega davka, ki bi jasno nakazoval ločenost med cerkvijo in državo. V SNS namreč menijo, da "v kolikor hočemo obdržati ločenost med državo in cerkvijo, bi bilo nujno potrebno, da Slovenija tudi spoštuje to določbo v obliki prostovoljnega prispevka tistih državljanov, ki se za to odločijo". Peče je Janšo povprašal, zakaj v sklopu predvidenih socialno-gospodarskih reform, kjer predvidevajo dvig vseh davkov, ne upošteva tistega, ki bi uresničeval ustavno določbo.

Vlada cerkvenega davka ne predvideva, pač pa bi bilo prej treba kakšnega ukiniti, odgovarja premier. Kar se tiče pa prostovoljne narave potencialnega davka, pa ta možnost obstaja že sedaj, saj so prostovoljni prispevki verskim skupnostim v davčnem sistemu urejeni. "Kdor se želi prostovoljno za to odločiti, se lahko odloči in Slovenija že dolgo časa v svojem davčnem sistemu to upošteva kot olajšavo." Kar pa se tiče ustavne ločenosti cerkve in države, jo poznajo praktično vse evropske države, a samo nekaj jih pozna tudi tako imenovani cerkveni davek.

Peče z Janševim odgovorom ni bil zadovoljen, saj v njem "mrgoli blefa", zato je zahteval, da državni zbor o njem opravi razpravo.

Upokojence zanimale pokojnine

Vprašanje poslanca DeSUS Franca Žnidaršiča se je nanašalo na letno poročilo Evropske komisije o javnih financah v EU, ki ocenjuje tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ. Zanimalo ga je, kaj namerava vlada storiti, da bo preprečila povišanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, ki ga EK pričakuje predvsem po letu 2020, ter kaj bo to pomenilo za pokojninski sistem.

Janša je povzel ugotovitve EK, za katere pravi, da "se je s tem ogromno manipuliralo". EK tako ugotavlja, da v Sloveniji v tem trenutku niso potrebni nobeni kratkoročni ukrepi v pokojninskem sistemu ter da je Slovenija sprejela pokojninsko zakonodajo, ki bo zagotovila, da bodo pokojnine primerne in vzdržne do leta 2020, šele tedaj pa bi lahko nastopile zelo resne razmere. A ukrepi, ki bodo zmanjšali pritisk na pokojninske izdatke, so povečanje gospodarske rasti, povečanje stopnje zaposlenosti, povečanje deleža zavarovancev v celotnem prebivalstvu ter ohranjanje ustreznega razmerja med aktivno in upokojeno populacijo.

Vlada v zvezi s tem v letošnjem letu načrtuje spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. S tema novelama bo prišlo do ločitve kolektivnega in individualnega zavarovanja, ki bo omogočila prosto odločanje podjetij in posameznikov za produkte na trgu.

Resorni ministri odgovarjali poslancem

Potem ko je na vprašanja treh opozicijskih in koalicijskega poslanca odgovoril predsednik vlade Janez Janša, so poslanci svoja vprašanja naslovili še na njegovo ministrsko ekipo. Beseda je med drugim tekla o nabavi operacijskih miz, razmerah v Slovenskih železnicah, nezakonito izplačani plači direktorici centra za poklicno izobraževanje ter splavu kot "kulturi smrti".

Minister za zdravje Andrej Bručan je odgovarjal na vprašanje poslanca SD Mirana Potrča, "kdaj lahko pričakujemo, da bodo postopki oddaje naročila s pogajanji končani, operacijske mize dostavljene v bolnišnice in bodo začele služiti svojemu namenu". Ministrstvo bo po Bručanovih navedbah odpiralo ponudbe 23. junija, med 26. in 29. junijem bodo pogajanja, 30. junija obvestilo o izbiri ponudnika, 12. julija pa podpis pogodbe. "To so datumi, ki so predvideni, če ne bo prišlo do različnih pritožb." Zaradi zapletov v preteklih postopkih je nujno, da se postopek izvede čim prej in zagotovi podpis pogodbe in realizacije naročil najpozneje do konca septembra.

Vprašanje poslanca LDS Milana Petka se je nanašalo na stanje v Slovenskih železnicah. Zanimalo ga je, ali bo minister za promet Janez Božič od generalnega direktorja SŽ Jožeta Jurkoviča zahteval odstop, ali bo vladi predlagal, da razreši nadzorni svet Holdinga SŽ in imenuje novega, ki bo strokovno kompetenten in politično neodvisen.

Minister za promet Janez Božič meni, da je treba takrat, ko smo kritični do kadrov, ki opravljajo zelo težko in zahtevno delo, pogledati tudi stanje in okolje, s katerimi se ti kadri spopadajo. "Stanje na področju železnic, ki smo ga v svojem mandatu prejeli, je bilo več kot zaskrbljujoče. Celoten železniški sistem namreč zaradi nekaterih napačnih potez v preteklosti v zvezi z razdelitvijo ključnih funkcij posameznim subjektom ni mogel delovati, kot bi bilo potrebno." Dodaja, da je nadzorni svet s polno odgovornostjo vzel situacijo na znanje in razpravlja o problemu financiranja in zagotavljanja potrebnega denarja za funkcioniranje Slovenskih železnic. Ravno iz tega razloga lahko trdim, da je tako poslovodstvo kot tudi nadzorni svet v celoti opravil svojo nalogo.

Poslanec LDS Ljubo Germič je ministra za javno upravo Gregorja Viranta ter ministra za šolstvo Milana Zvera povprašal o plači direktorice Centra RS za poklicno izobraževanje Metke Zevnik, ki je marca znašala 1.439.355 tolarjev. Oba ministra sta ugotovila, da je bil del plače dejansko izplačan nezakonito, in sicer v višini pol milijona tolarjev. Po besedah Zvera pa je do realizacije takšne plače prišlo kljub njegovim opozorilom, zato je danes svet zavoda razveljavil nezakoniti sklep o izplačilu delovne uspešnosti ter sklenil, da bo direktorica morala vračati preveč izplačano plačo. Zver ne ve, zakaj je prišlo do tako drastične kršitve zakonodaje, bo pa "zadevo temeljito proučil in, če bo treba, sprejel tudi določene sankcije oziroma kadrovske ukrepe".

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je odgovarjal na vprašanje Majde Širca (LDS) o načrtovanih ukrepih za spreminjanje demografskih kazalcev na področju rodnosti. Poslanko je zanimalo predvsem Drobničevo poudarjanje velikega števila splavov v Sloveniji in je ministra povprašala, ali je to "v spregi s tistimi izjavami, ki smo jih slišali od gospoda Rodeta, ko je govoril o ubijanju v ginekoloških klinikah".

Drobnič ugotavlja, da gre pri splavih za nespoštovanje življenja, zato bodo vpeljali vrsto ukrepov, kot so osveščanje, izobraževanje, prosvetljevanje mladih o načrtovanju družine, o partnerskih skupnostih in pripravi na skupno življenje. "Tistim, ki se bodo pač znašli v situaciji, ko je prišlo do nezaželene nosečnosti, bomo pomagali pri tem, da se odločijo za življenje in ne za smrt, kajti v našem času je bila preveč povzdignjena in promovirana kultura smrti." To so po Drobničevem mnenju nesporni ukrepi, ki bodo prispevali tudi k večjemu številu rojstev.

Poslanka z ministrovim odgovorom ni bila zadovoljna, zato meni, da je treba v DZ nujno opraviti razgovor o načrtih, ki so lahko tudi sporni.

O javnih naročilih in "študentskih zakonih" po nujnem postopku

Poslanke in poslanci so po določitvi in razširitvi dnevnega reda junijskega zasedanja sklenili, da bodo novele zakonov o reviziji postopkov javnega naročanja, o dodatni koncesijski dajatvi za študentsko delo ter o poroštvu države za izgradnjo študentskih domov obravnavali po nujnem postopku.