Janša: Odločitev o vojaški paradi še ni padla

Ljubljana – Vlada in predsednik vlade Janez Janša si želita 15. obletnico slovenske samostojnosti obeležiti dostojno in na način, ki bi državljane združeval najmanj toliko, kot jih je sama osamosvojitev. "Do neke dokončne odločitve bomo ta način tudi poskušali najti," je v današnji izjavi novinarjem med sejo državnega zbora dejal Janša. Tako je odgovoril na vprašanje, ali obstaja možnost, da vojaške paradi zaradi nasprotovanja predsednika republike Janeza Drnovška ne bi bilo.

Po napovedih premiera bo vlada o načinu obeležitve osamosvojitve še odločila, "še prej pa bo najbrž skušal odbor, ki pripravlja takšne predloge, zadeve uskladiti do takšne mere, da nas 15. obletnica ne bi bolj delila, kot nas je sama osamosvojitev. To bi bilo res tragično," je dejal Janša.

Izrazil je obžalovanje, da je prišlo do "nepotrebnega zapleta" kljub poprejšnjemu soglasju o načinu proslave v koordinacijskem odboru za državne proslave, v katerem sedi tudi predstavnik urada predsednika države, za katerega se je kasneje izkazalo, da ima drugačno mnenje kot predsednik, je dejal Janša.

Po njegovih besedah bi bilo nekoliko nenavadno, če bi v program vključili Slovensko vojsko na način, s katerim se njen vrhovni poveljnik ne bi strinjal. "Bilo bi tudi dovolj, če bi gospod predsednik poslal eno samo sporočilo komurkoli v vladi, predsedniku odbora ali meni osebno, ali pa poklical po telefonu in tega zapleta ne bi bilo," je še dejal premier.

Janša je poudaril, da so bili v omenjenem odboru doslej vsi predlogi usklajeni, tako da je vlada programe državnih proslav le še formalno potrdila. "Tokrat pa smo iz medijev zvedeli, da se predsednik ne strinja z mnenjem svojega svetovalca, ki je podprl predlog obeležitve 15. obletnice samostojnosti Slovenije in dneva državnosti."

Janša tudi obžaluje, da je bil zaplet v javnosti razumljen kot neusklajenost med vlado in predsednikom države. Vlada o tem še ni razpravljala, zato ne gre za takšen spor. "Gre kvečjemu za spor znotraj urada predsednika države. Kot predsednik vlade bi si želel, da bi se tam zadeve uredile in da se javnost po nepotrebnem ne vznemirja s takimi stvarmi."

Odgovoril na vprašanje o članku v Mladini leta 1985

Janša je odgovoril še na vprašanje o njegovem članku v Mladini leta 1985, v katerem je nasprotoval vojaški paradi. Po besedah premiera je "zelo nedostojno primerjati totalitarno Jugoslavijo pod vodstvom ene nikoli izvoljene stranke z demokratično Slovenijo". Enako velja za primerjanje Slovenske vojske in jugoslovanske armade, ki se je spremenila v agresorsko vojsko.

Nedostojno je tudi, da so med nasprotniki parade nekdanji aktivni generali jugoslovanske armade, ki niso prestopili na slovensko stran, je dejal premier, ki pri tem ni omenjal imen. Po Janševih besedah je še ena velika razlika s prejšnjimi časi, in sicer v tem, da je bil ob nasprotovanju takratni paradi poslan pred vojaško sodišče, sedaj pa je nasprotovanje paradi nekaj, kar je "stvar notranjih sporov v uradu predsednika države".

Glede reform ne pričakuje popolnega soglasja

Premier Janša je ob začetku februarskega zasedanja odgovoril na vprašanja treh opozicijskih in koalicijskega poslanca. Vprašanji Pavla Gantarja (LDS) in Mirana Potrča SD) sta se nanašali na vladni predlog sporazuma o partnerstvu za razvoj, ki ga je premier Janša naslovil na predsednike parlamentarnih strank. Oba je zanimalo, ali namerava vlada ukrepe za dosego ciljev gospodarske in socialne reforme uskladiti ter prisluhniti pomislekom in predlaganim rešitvam opozicijskih strank.

Gantar je tako vladi očital, da je v zadnjem letu sprejela nekaj zakonov in drugih ukrepov, ki so v nasprotju s predlaganim sporazumom o partnerstvu za razvoj pa tudi okvirom gospodarskih in socialnih reform. Zato je Janšo povprašal, ali je pripravljen pristati na temeljit pregled in revizijo tistih zakonov, podzakonskih aktov in drugih ukrepov, ki so bili sprejeti v mandatu njegove vlade in ki po mnenju LDS odstopajo od deklariranih razvojnih usmeritev Slovenije. Potrča pa je zanimalo, kako bo podpisnikom sporazuma omogočil, da enakopravno ovrednotijo program predvidenih vladnih ukrepov in da se iz programa vlade izločijo, dopolnijo oziroma spremenijo vsi tisti ukrepi, glede katerih ni polnega soglasja.

Predsednik vlade je v obeh odgovorih poslancema ponovil, da je to njegov tretji poskus usklajevanja predvidenih reformnih ukrepov. Na drugem sestanku s predstavniki parlamentarnih strank so prišli do spoznanja, da pri večini opozicijskih strank ni pripravljenosti na pogovor. Vlada je tako še pred sprejemom okvira gospodarskih in socialnih reform gradivo ponudila v obravnavo in večinsko soglasje, do soglasja pa ni prišlo predvsem zaradi nepripravljenosti največje opozicijske stranke.

Janša je zavrnil očitke, da gre pri ponujenem sporazumu za ponavljanje splošnih ciljev iz strategije razvoja Slovenije. V tem dokumentu so tudi ključne usmeritve iz okvira reform, predvsem glede davčne reforme, fleksibilnosti trga dela in privatizacije, je poudaril premier.

Sicer pa gre za predlog, zato so dobrodošle vse pobude, je dejal Janša in napovedal, da se bo, potem ko bo dobil vse odgovore, odločil, ali je sploh smiselno sklicevati še tretji sestanek parlamentarnih strank. Vlada je tako pripravljena prisluhniti boljšim rešitvam, a podpis dokumenta ne pomeni, da se bo vsak podzakonski akt uskladil znotraj absolutne parlamentarne večine. Popolno soglasje namreč ni mogoče, zato Janša ni mogel pritrdilno odgovoriti na vprašanje, da bo vlada spremenila vse ukrepe, kjer ni popolnega soglasja.

Poslancu LDS je Janša očital, da želi največja opozicijska stranka svoje sodelovanje pogojevati. "Tisto, kar smo mi ponudili, je vse napisano v dokumentu, ki je popolnoma jasen, in bi želeli dobiti poštene in realne odgovore na takšno ponudbo. Ne pa da se zdaj malo da ne od nas zahteva, da razveljavimo volitve iz leta 2004, zato da se bo LDS pripravljena pogovarjati o prihodnosti države."

S premierjevim odgovorom ni bil zadovoljen Gantar, zato je predlagal poslansko razpravo o odgovoru. Sicer pa bi bila razprava potrebna tudi zato, da se bo v državnem zboru spregovorilo o načrtovanih reformah v širšem kontekstu.

Janša računa na domovinsko zavest Primorcev

Zmago Jelinčič (SNS) je premiera spraševal, kako namerava ustaviti italijanske ekspanzionistične "namere, povezane z uveljavitvijo sprememb italijanskega zakona o državljanstvu, ki širi možnost pridobitve italijanskega državljanstva za slovenske državljane, katerega v ozadju bi bilo lahko tudi olajšanje nakupa nepremičnin".

Predsednik vlade Janez Janša spremembo zakona, ki sicer po njegovih podatkih še ni začel veljati, ocenjuje kot nenavadno, vendar pa "drastičnih posledic" zanesljivo ne bo, pa tudi ne, da bi slovenski državljani množično izkoriščali takšno možnost. Pa tudi sicer sam zakon ne predvideva avtomatičnega podeljevanja državljanstev. Ker bo za italijansko državljanstvo potrebno zaprositi, Janša računa tudi na domovinsko zavest Primorcev, ko se bodo odločali, za kaj takega. Jelinčiču je tudi pojasnil, da Slovenija ne more zahtevati ali doseči spremembe pogojev za pridobitev državljanstva v neki drugi državi članici EU, saj je podeljevanje državljanstev v izključni pristojnosti držav članic. Pa tudi sicer takšna sprememba zakona po Janševem mnenju ne more bistveno spremeniti razmere na nepremičninskem trgu. Ne pričakujejo bistvenih problemov za nacionalno varnost in tudi ne bistvenega ogrožanja slovenskih nacionalnih interesov.

Janša napoveduje konkretne ukrepe po tragediji pred diskoteko Lipa

Vprašanje poslanca DeSUS Franca Žnidaršiča se je nanašalo na zaključke nedavnega sestanka predsednika vlade z glavnimi inšpektorji, do katerega je prišlo po tragičnem dogodku pred diskoteko Lipa. V zvezi s tem je Janša napovedal, da bodo sledili konkretni ukrepi, s katerimi bo vlada prispevala k bolj učinkovitemu in sorazmernemu delovanju inšpekcijskih služb. Vlada se bo urejanja omenjenega področja lotila tudi s spremembami področne zakonodaje. Premier je tako napovedal spremembe krovnega zakona o inšpekcijskem nadzoru ter zakonov o graditvi objektov, o urejanju prostora in o prekrških. Janši pa se zdijo pomembna boljša koordinacija znotraj inšpekcijskih služba ter sprememba odnosa javnosti do inšpekcijskih služb.

V torek o zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom

Državni zbor bo vsebinski del 14. redne seje nadaljeval v torek z obravnavo vloženih dopolnil k vladnemu zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom. Poslanke in poslanci bodo v sredo v drugi obravnavi govoril o zakonih o gospodarskih družbah in o novih občinah. V četrtek je napovedana druga obravnava zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Še pred tem bo v četrtek ob 10. uri poslanke in poslance državnega zbora nagovoril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in nato odgovarjal na vprašanja poslancev.

DZ bo v petek po napovedih zavrnil dva opozicijska predloga. Poslanci opozicijske SNS predlagajo zakon, s katerim bi premagali težave pri reševanju problematike izgradnje drugega tira železniške proge na odseku med Divačo in Koprom. Poslanci SD pa so vložili spremembe zakona o dohodnini, po kateri bi pridelavo grozdja in oljk ter proizvodnjo vina in oljčnega olja iz lastnega pridelka v celoti šteli za osnovno kmetijsko dejavnost. Omenjeno vprašanje namerava vladna koalicija urediti s sprejetjem avtentične razlage zakona o dohodnini, ki jo bo DZ obravnaval prav tako v petek.

Državni zbor bo sejo nadaljeval tudi 6. in 7. marca, ko bo predvidoma po skrajšanem postopku obravnaval novelo zakona o vojnih veteranih ter v tretji obravnavi odločal o zakonu o zdravilih ter o zakonu o državnem poroštvu za obveznosti Univerze na Primorskem iz naslova kreditov najetih za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev.