Janša: Slovenija se je dobro zasidrala v EU

Ljubljana - Slovenija se je v dveh letih članstva dobro zasidrala v EU in je nesporna favoritka med novimi državami članicami po večini objektivno merljivih kriterijev, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril premier Janez Janša. Pri tem je izpostavil predvsem povečanje kupne moči, izpolnjevanje pogojev prenovljenega pakta o stabilnosti in rasti ter izpolnjevanje pogojev za prevzem evra. Življenje v Sloveniji se ni bistveno spremenilo, pozitiven je tudi odnos Slovencev do EU, je dodal.

Izpolnitev maastrichtskih kriterijev je po Janševih besedah "eden največjih projektov Slovenije zadnjega desetletja in bo zagotovo imel velike makroekonomske vplive na slovensko gospodarstvo." S tem je država po dveh letih članstva v EU naredila vse za "naslednji velik korak znotraj te asociacije, to je za korak v ožji krog EU", saj bo postala trinajsta članica Evropske monetarne unije.

Med največjimi dosežki je Janša izpostavil še uspešna pogajanja o novi finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, uspešno črpanje evropskih sredstev ter priprave na vzpostavitev zunanje meje EU. Kot je dejal, ima Slovenija skladno z dosedanjim napredkom zelo dobre možnosti, da jeseni 2007 dobi pozitivno oceno in zeleno luč za vstop v schengensko območje.

"Po dveh letih lahko rečemo, da Slovenija služi EU kot pozitiven primer tudi pri odločanju o nadaljnjih širitvah," je dejal Janša. V zvezi s tem namerava Slovenija "vzdrževati aktivno vlogo" na Zahodnem Balkanu. " Slovenija dobro pozna položaj v regiji, sama je pozitiven primer uspešne nove članice, in zato lahko tu odigra zelo konkretno vlogo," je prepričan Janša.

V razmeroma kratkem času je uspelo Sloveniji zavzeti primerno mesto v EU, je strnil premier in poudaril, da se niso uresničile pesimistične napovedi o tem, da bodo številni ostali brez dela, prav tako slovenskega trga ni preplavila tuja delovna sila in ni bilo pretiranega bega možganov.

Javnomnenjske raziskave: Podpora članstvu je še "vedno velikanska"

V dveh letih članstva v EU se življenje v Sloveniji ni bistveno spremenilo, tudi odnos Slovencev do EU se v tem času ni bistveno spremenil in je še vedno zelo pozitiven, je premier strnil ugotovitve javnomnenjske raziskave o tem, kako Slovenci vidimo EU dve leti po širitvi, ki jo je za kabinet predsednika vlade opravila agencija Aragon. Velika večina, 74 odstotkov vprašanih v raziskavi meni, da je njihov standard ostal nespremenjen, preko 80 odstotkov pa, da bi bilo na referendumu o vstopu "enako dobro" kot pred dvema letoma glasovati za.

Podpora članstvu Slovenije v EU je torej še "vedno velikanska ", je dejal Janša. Na vprašanje, zakaj se zdi pomembno, da smo v EU, je največji delež vprašanih odgovoril, da prav članstvo v EU, velik del se je pozitivno opredelil zaradi možnosti študija v tujini, nekaj več kot četrtina zaradi prostega prehoda državne meje, petina vprašanih pa zaradi možnosti dela v nekaterih članicah brez omejitve, je pojasnil.

Najpomembnejši premiki, vezani na odnos državljani - EU šele pridejo, najpomembnejša pa bosta zagotovo uvedba evra in vstop v schengensko območje ter s tem odprava notranjih meja, je dejal.

Pogajanja o novi finančni perspektivi: “To je bil zelo velik zalogaj, izkupiček pa dober"

Janša, ki med največje uspehe Slovenije šteje uspešna pogajanja o novi finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, je dejal, da je bil to "zelo velik zalogaj, izkupiček pa dober." Slovenija bo v prihodnjem sedemletnem proračunskem obdobju upravičena do več kot 4,5 milijarde evrov evropskih sredstev, v evropski proračun pa bo vplačala do 2,5 milijarde evrov, kar pomeni, da bo neto prejemnica v višini dveh milijard evrov. To pa je bistveno več letno kot v sedanji finančni perspektivi. Na voljo bo štirikrat več kohezijskih sredstev, kot jih ima na voljo zdaj. Ta položaj v novi finančni perspektivi pa je dobro izhodišče za pogajanja o finančni perspektivi za obdobje 2014-2020, meni premier.

Med najpomembnejšimi izzivi, ki Slovenijo čakajo v EU, pa je premier izpostavil uresničevanje lizbonske strategije ter priprave na predsedovanje EU. Predsedovanje bo zahtevna naloga: v prvi polovici leta 2008 bo Slovenija nosilec treh pomembnih skupin nalog, in sicer bo vodila delo vseh sestav Sveta EU in Evropskega sveta, zastopala bo Svet EU do drugih institucij EU ter zastopala EU v mednarodni skupnosti, je spomnil.

“Ni razlogov za to, da bi bili skeptični do priprav Slovenije na predsedovanje”

V zvezi z dilemami, ali bo Slovenija sposobna izpeljati tako zahtevno nalogo, je na novinarsko vprašanje pojasnil, da se sicer Slovenija lahko dogovori z drugimi državami, da prevzamejo predsedovanje nekaterim delovnim skupinam za področja, kjer sama nima interesa. Vendar "je tega razmeroma malo in države bistveno ne razbremeni".

Kot je zatrdil, so priprave po časovni dinamiki "na realni premici". "Priprave so tekoče. V tem trenutku ni nikakršnih razlogov za to, da bi bili skeptični do priprav Slovenije na predsedovanje," je med drugim poudaril.

Na novinarsko vprašanje v zvezi s ponedeljkovo zahtevo SLS po koalicijskem sestanku o odprtih vprašanjih s Hrvaško pa je dejal, da bo koalicija imela redni sestanek po praznikih. Ali bodo to zahtevo uvrstili na dnevni red sestanka, ali ne, pa "bomo videli," je dejal Janša.