Tiskane izdaje
Ljubljana - V LDS načeloma ne nasprotujejo privatizaciji zdravstva, toda politika ministra za zdravje Andreja Bručana na tem področju kaže na "divjo privatizacijo", ki s podeljevanjem koncesij poteka brez strategije, analiz prednosti in slabosti ter brez dialoga z državljani in veliko večino zdravstvenih delavcev. Generalna sekretarka LDS Meta Vesel Valentinčič je na današnji novinarski konferenci Bručanovo politiko kritizirala na primeru slovenjebistriškega zdravstvenega doma.
Po njenih besedah je v domu zaposlena le še petina zdravnikov, ostalo delo pa so prevzeli koncesionarji. Toda slednji na primer ne zagotavljajo dovolj dežurstev, tako da dežurstva splošne prakse opravljajo ginekologi, je dejala Veselova in dodala, da sedaj zdravstveni dom nima več preventivnih programov. Poudarila je, da je bil dom še nedavno vzorčen primer zdravstvene ustanove, ki je imela odlično razvito preventivno dejavnost in je prejela certifikat kakovosti ISO 9001/2000, in sicer za celotno dejavnost doma.
Prepričana je, da s privatizacijo, kot se je izvedla v slovenjebistriškem zdravstvenem domu, ni več zagotovljena celovita zdravstvena varnost prebivalstva. Generalna sekretarka največje opozicijske stranke je tudi opozorila, da računsko sodišče ne opravlja nadzora nad koncesionarji in porabo njihovih sredstev, čeprav so del javne zdravstvene mreže.
Poslanec in kandidat LDS za mariborskega župana Milan Petek je dejal, da razmere v mariborskem zdravstvenem domu niso tako kritične kot v Slovenski Bistrici, bi se pa lahko ob podobni politiki podeljevanja koncesij hitro poslabšale. Po njegovem mnenju se lahko zgodi, da bo v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki glede na mednarodne primerjave deluje dobro, prevladala želja po dobičku ter da koncesionarji ne bodo imeli zaposlenega ustreznega kadra in ne bodo dovolj vlagali v izobraževanje.
Na novinarsko vprašanje o interpelaciji zoper Bručana je dejal, da imajo zanjo "obilo materiala", ni pa mogel govoriti o tem, kdaj bi bila lahko vložena. Bručan je med najresnejšimi kandidati za interpelacijo, o njeni vložitvi pa bo odločala poslanska skupina.
Bručan zavrača očitke
Pri podeljevanju koncesij v zdravstvu gre za javno zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo tudi zasebniki, in ne za uvajanje samoplačništva. Storitve se bodo namreč še naprej financirale iz javnih sredstev. Podeljevanje koncesij tudi ni divja privatizacija zdravstva, kot to skušajo prikazati nekateri, so v odzivu na očitke LDS zapisali na ministrstvu za zdravje.
Ministrstvo za zdravje je s podeljevanjem koncesij razširilo mrežo javne zdravstvene službe, povečalo dostopnost do storitev in skrajšalo nekatere čakalne dobe, obenem pa je pri podeljevanju koncesij upoštevalo določila veljavnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je veljal zadnjih 14 let, je zapisano v sporočilu za javnost ministrstva.
Poudarjajo, da v tem mandatu ni bilo podeljenih bistveno več koncesij kot v zadnjih 14 letih, "pa tudi nič pretresljivega se lansko leto in letos ne bo zgodilo, da bi lahko govorili o divji privatizaciji".
Kot še piše v sporočilu za javnost, gre za pospeševanje javno-zasebnega partnerstva na področju zdravstva, ki v tujini predstavljajo tudi do 70 odstotkov vseh javno-zasebnih partnerstev in so zelo pomembna, poudarjajo na ministrstvu, kjer menijo, da taka partnerstva za zdravstvo predstavljajo svež kapital ter vlaganja v prostore in opremo, hkrati pa privedejo do bolj učinkovitega in smotrnega poslovanja.
Glede očitkov o neizvajanju dežurstev s strani zdravnikov koncesionarjev, ki jih je LDS navedla na primeru zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, na ministrstvu pojasnjujejo, da imajo koncesionarji v pogodbah tudi določbo o dolžnosti izvajanja dežurstev. V praksi pa sta za uresničevanje te obveze odgovorna direktor zdravstvenega doma in župan, pojasnjujejo. Če torej prihaja do kršitev pogodbe, so na voljo tudi ustrezne sankcije, poudarjajo.
"Koncesije na primarni ravni podeljuje občina, ministrstvo pa daje le soglasje, kar pomeni, da se strinja s postopnim prehodom na koncesijski način dela na primarni ravni, pri čemer pa je za to nujna predhodna odločitev občine," še poudarjajo na ministrstvu.
Poleg tega na ministrstvu še poudarjajo, da "v nasprotju s trditvami predstavnikov LDS koncesije predstavljajo rešitev za bolj ruralne kraje, kjer obstaja pomanjkanje zdravnikov. V večjih mestih se te pravzaprav ne podeljujejo, v manjših krajih pa podeljevanje koncesij lahko pomeni dolgoročno reševanje problematike pomanjkanja zdravnikov".
Na ministrstvu se strinjajo, da je potrebno okrepiti nadzor tako pri javnih zavodih kot pri koncesionarjih, vendar se po njihovem mnenju s podeljevanjem koncesij nadzor ne izgublja, saj ta s koncesijami nima nobene neposredne povezave. "Nadzor nad koncesionarji se izvaja na enak način kot pri javni zdravstveni službi, tako v upravnem kot v strokovnem smislu, koncesionarji pa so ravno tako odgovorni za investicije in jih tudi izvajajo," še poudarjajo na ministrstvu. Zavračajo pa obtožbe, da finančnega nadzora pri koncesionarjih ni, "saj so koncesionarji za sredstva, ki jih dobijo kot javni delavci, finančno popolnoma odgovorni vsem inšpektorjem".
