Tiskane izdaje
Odstop kot zalet
Čeprav pravi, da na formalni ravni Kresalova »verjetno nikoli ni imela težav s spoštovanjem zakonitosti« in se tudi očitki davčne uprave v zvezi z davčnimi utajami pri avtomobilih utegnejo izkazati za formalnopravno ubranljive, sam osebno vidi »bistveno razliko med pravno državo, ki je vseskozi vodilni slogan Katarine Kresal, in med pravično državo. Pravna država je seveda pogoj, a brez vrednot in etike je pravna država dokazano bolj pravna za tiste z veliko denarja in močno odvetniško podporo.« Tako je bil zanjo in za njeno močno zaledje odstop težka odločitev, verjetno mišljen bolj kot korak nazaj – za boljši zalet. Z novim svetom LDS pa kljub ugotovitvam računskega sodišča in protikorupcijske komisije njena funkcija predsednice stranke najbrž ni ogrožena. Mu je pa žal, da je vodstvo LDS odstopilo od stališča, da zahteva odstop celotne vlade in nov dogovor o razdelitvi resorjev, vključno s predsedniškim.
Elita ne plačuje davkov
Ali bi si upal s prstom pokazati na najkritičnejšo točko zdajšnjega stanja? »To so nedvomno davčne oaze kot srce delovanja odtujenega finančnega kapitala. Ne samo, da so posamezniki in korporacije na sumljive načine speljali v davčne oaze 12 tisoč milijard dolarjev kapitala. S tem kapitalom pustošijo po svetu. Zato so pozivi k solidarnosti z Grčijo, Portugalsko in drugimi velik cinizem. V bistvu s to »solidarnostjo« običajni državljani podpirajo finančne špekulante! Znane so izjave pripadnikov mednarodne finančne elite, da je plačevanje davkov stvar običajnih ljudi. Elita ne plačuje davkov!«
Čeprav je član stranke, ki je v koaliciji, je kritičen do razmer v državi. Po njegovem se pripravlja »nov krog siromašenja javnega interesa. Pripravljajo se tla za nov krog plenilskega pohoda na elektroenergetskem področju.« Priznava, da mu je v političnem premišljevanju dragocen sogovornik stric, starosta slovenskega bančništva Niko Kavčič. In da se mu zdi »nedopustno, da se grobarji NLB prosto sprehajajo naokoli in sanjajo o novih dokapitalizacijah, financiranje gospodarskih projektov pa je škandalozno slabo.«
Potrebujemo verodostojno elito
S strankami, ki jih poznamo danes, ne vidi izhoda. Pozicija predsednika državnega sveta mu omogoča, da tesno sodeluje s strokovno civilno družbo. Zato trdi, da je treba delovati znotraj civilne družbe, Slovenija pa potrebuje tudi novo, verodostojno elito, ki bo lahko pridobila zaupanje državljanov. Na vprašanje, ali to pomeni, da ustanavlja novo stranko, ne odgovarja določno, pravi le: »Ne znam si predstavljati sprememb v Sloveniji brez civilnodružbenega gibanja, pomembni pa so tudi progresivni deli političnih strank.«
Mesije, sanjskega posameznika, ki bi rešil v slovenski družbi nakopičene probleme, ne vidi. »Potrebujemo koncentričen tim neobremenjenih, strokovnih osebnosti, ki bi nas potegnil iz nastalih razmer.« Liderji najmočnejših strank so sicer »po osebnostnih lastnostih lahko izjemni, a ne morejo verodostojno nagovarjati širšega kroga državljanov«. Predsednik republike Danilo Türk je po njegovem sicer človek na pravem mestu, a bi pri nekaterih zdajšnjih problemih od njega kdaj pričakoval odločnejšo in določnejšo besedo.
