Tiskane izdaje
Ljubljana - Civilnodružbena pobuda s prvopodpisano Nedo Pagon, ki je v torek, kot smo poročali v Delu, začela zbirati podpise, ker je »nek vladni urad« prikrajšal nedeljsko slovesnost ob Ruski kapelici za nastop akademika Jožeta Pirjevca, je do danes zbrala več kot 700 podpisov.
Pagonova je za Slovensko tiskovno agencijo izrazila zadovoljstvo nad podporo. »V tako kratkem času smo dobili preko 700 podpisov. To pomeni, da je ta civilnodružbena akcija dobila zelo veliko podporo,« pravi Pagonova, sicer članica Društva Slovenija - Rusija, ki je bilo eden od organizatorjev nedeljske slovesnosti ob Ruski kapelici, a se je od peticije v izjavi za javnost distanciralo.
Predsednik Društva Slovenija - Rusija Saša Geržina je namreč v sredo poudaril, da niti upravni odbor društva ne predsednik društva in ne kateri drugi organ ni sodeloval pri oblikovanju peticije.
Uvodni nagovor na 20. tradicionalni slovesnosti v spomin na ruske vojne ujetnike, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul snežni plaz, je imel predsednik Društva Slovenija - Rusija Saša Geržina, čeprav naj bi ga po prvotnih načrtih imel zgodovinar Pirjevec. Kot je pojasnil za Delo, ga je teden pred prireditvijo (21. julija) poklical Geržina in mu sporočil, da v kabinetu predsednika vlade nočejo, da nastopi. »Menda so dejali, naj v imenu društva govori Geržina ali nihče. To sem sprejel na znanje,«je dejal Pirjevec.
Geržina je šel k predsedniku vlade, a brez uspeha. Pozneje je izvedel, da so v kabinetu celo zagrozili, da na prireditvi ne bo vojske. Med člani stranke predsednika vlade pa se je domnevno razširila novica, da ni primeren govornik zato, ker je sin emigranta in ker nastopa v Sloveniji s slovenskim imenom, v Italiji pa z poitalijančenim.
Scenarij prireditve pod Vršičem je bil zadnja leta vedno takšen, da sta poleg visokih državnih govornikov nastopila še predstavnika občine in Društva Slovenija-Rusija. Naloga zadnjega je bila, da po formalnih govorih vdihne prireditvi še nekaj vsebine in duše: lani je nastopila prevajalka Tatjana Komorova, leto pred tem pokojni pesnik Tone Pavček, leta 2009 akademik Matjaž Kmecl in leta 2007 predsednik društva Saša Geržina. Letos bi moral proslavi »vdihniti dušo« eden od zgodnjih sopotnikov društva in zgodovinar Jože Pirjevec, ki je v svoji akademski karieri proučeval tudi zgodovino Rusije 19. stoletja.
