Kacin na čelu LDS

Ljubljana – Poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin je z 220 glasovi delegatov kongresa LDS v Ljubljani postal tretji predsednik Liberalne demokracije Slovenije.

Njegova protikandidata, svetovalec predsednika republike Ivo Vajgl in poslanec Jožef Školč, sta dobila 133 oziroma 45 glasov delegatov (veljavnih je bilo 398 glasovnic).

V podpredsedniški tekmi je z 203 glasovi zmagala dosedanja podpredsednica Zdenka Cerar, medtem ko je njena protikandidatka Breda Krašna prejela 173 glasov.

Novi podpredsednik LDS je nekdanji gospodarski minister v Ropovi vladi in sedanji poslanec Matej Lahovnik, ki je zmagal z glasovi 238 delegatov. Njegova protikandidata, poslanca Milan M. Cvikl in Marko Pavliha pa sta prepričala 86 oziroma 57 delegatov.

LDS poslala jasno sporočilo

Jelko Kacin je zelo vesel, da je največja opozicijska stranka predsednika in podpredsednika dobila že v prvem krogu. "LDS je preko delegatov pokazala, da je tukaj res politična volja, da se vzpostavi sodelovanje in da se naši javnosti sporoča jasna in razumljiva sporočila," je dejal Kacin v izjavi novinarjem po nocojšnji izvolitvi. Vladajoči koaliciji pa je sporočil, da se mora bati LDS, "ker bomo trdni in argumentirani v svojih nastopih".

Kacin meni, da Slovenija "vsako uro bolj" potrebuje LDS. Da bi bila stranka državi v pomoč, pa potrebuje dobro notranjo organizacijo in usklajen nastop. "Mislim, da smo z današnjim celodnevnim druženjem in z načinom, kako smo presegli domnevne zaplete, dokazali, da je tukaj zadostna količina volje in energije, da se uskladimo o vsem potrebnih detajlih in da se razlikujemo vedno takrat in v tistem, kar je bila doslej kvaliteta LDS - to ni enoumje in tudi v prihodnje bo mavrica pogledov ostala različna," zagotavlja novi predsednik liberalne demokracije.

Lahko, da se nekdo ne strinja z glavno smerjo LDS, a mu to ne more vzeti pravice, da nam pomaga, da bi bili kredibilni, razumljivi in sprejemljivi za čim širši krog volivcev, pravi Kacin. Predsednik LDS se sicer ne strinja z oceno, da je stranka notranje razdeljena. "Vedno gre samo za posameznike, za subjektivne zadrege. In ko se pogovorimo s posamezniki, potem naenkrat ni več frakcij, ni več nobenih razdelitev, ampak je mir in sodelovanje."

Kacin se tudi ne boji nadaljevanja notranjih konfliktov v LDS, je pa realist in ima "vedno pripravljen scenarij pod a, b, c in d", je dejal poslanec v Evropskem parlamentu, ki namerava zadržati to funkcijo. Glede pomislekov o vodenju stranke iz Bruslja pa je poudaril, da že zdaj več časa preživi v Ljubljani kot v evropski prestolnici.

Na vprašanje o prihodnji politiki LDS je izpostavil usklajevanje v stranki in opredelitev prednostnih nalog za lokalne volitve prihodnje leto. " To so prve volitve, leto bo naokrog ena, dva, tri. Če želimo krepiti zaupanje, potem moramo tudi v lokalnih odborih dati možnost in priložnost novim obrazom in novim pogledom."

O mnenju, da stranko pelje v bolj populistične vode in da se izgublja identiteta LDS, meni, da bi bilo bolj prav, da bi počakali na njegove poteze v predsedniški funkciji in poteze njegovih sodelavcev. "Zdaj ko sem predsednik, boste zelo hitro našli 10 ali 15 komentatorjev, ki vedo o meni vse, še vse tisto, česar sam ne vem in se ne zavedam."

Drnovšek ni podprl nikogar

Predsednik republike Janez Drnovšek je pred tem v nagovoru delegatom kongresa LDS zaželel, da bi stranka imela v prihodnjih letih veliko uspeha, danes izvolila "dobro vodstvo za prihodnost" in da bi nadaljevala tisto tradicijo, ki "smo jo vzpostavili tam od začetka devetdesetih let" naprej. Drnovšek v 15-minutnem nagovoru ni podprl nobenega od treh predsedniških kandidatov. Drnovšek je pojasnil tudi razloge za prihod na kongres, zaradi katerega je bil "najbrž kdo presenečen", je sklepal predsednik. Presenečenje bi bilo lahko posledica tega, ker je po njegovih besedah v času predsedovanja državi pazil, da ni na noben način posegel v strankarsko politiko.

Toda LDS je stranka, ki jo je vodil 11 let in ga je kandidirala na predsedniških volitvah leta 2002. "Zato se mi je zdelo prav, da v trenutku, ko po oceni mnogih izmed vas stranka doživlja določeno krizo, morda težke trenutke, ko išče svojo pot, usmeritev za naprej, da v tem trenutku kot nekdanji predsednik in tudi vaš kandidat na predsedniških volitvah pridem in spregovorim nekaj besed." To bo po njegovih besedah morda spodbuda za to, da stranka nadaljuje s svojo uspešno potjo, potjo stranke, ki je "pomembna za to državo, katere predsednik sem". Liberalna demokracija namreč tudi danes predstavlja 23 odstotkov slovenskih državljanov. "Čeprav je stranka v opoziciji, potrebujejo tudi v opoziciji močno in kvalitetno LDS," je dejal predsednik, ki so ga delegati večkrat prekinili s ploskanjem.

Kmalu po začetku nov zaplet

Delegati kongresa LDS pa so že prej na predlog nekdanjega novogoriškega župana Črtomira Špacapana z 207 glasovi za in 133 proti sprejeli odločitev, da liberalna demokracija ne bo imela več pet podpredsednikov, ampak le enega podpredsednika in eno podpredsednico. Danes izvoljeni predsednik in podpredsednika bodo imeli štiriletni mandat, ki ne bo vezan na mandat sveta stranke - ta se namreč izteče konec prihodnjega leta. Delegati so zavrnili predlog s predkongresne seje sveta, ki je zmanjševal število podpredsedniških mest s pet na tri, od katerih bi morali biti najmanj dva drugačnega spola od predsednika stranke. Špacapan je v obrazložitvi zapisal, da je dosedanja rešitev s petimi podpredsedniki razvodenela pomen te funkcije. Po njegovem mnenju pa bi tudi tri podpredsedniška mesta "pomenila neosebnost in nerazpoznavnost funkcije".

To je sprožilo protestni odstop Cvetke Zalokar Oražem od kandidature. Izrazila je razočaranje, da so delegati ob sprejemu Špacapanovega predloga zaploskali. "Ne želim biti v vodstvu takšne stranke," je dejala Zalokarjeva, ki je navedla besede iz vnaprej pripravljenega govora, ki ga je želela imeti ob podpredsedniški kandidaturi in v katerem je želela pozdraviti sprejem ženskih kvot "brez večjih dilem in krčev". Protestu Zalokarjeve se je s podobnimi besedami pridružila tudi poslanka Majda Širca.

Tudi drugačna sestava sveta stranke?

V razpravi o mandatih v organih stranke je Biščak pred tem opozoril, da bi se morali v liberalni demokraciji v primeru sprejetja predloga sveta na kongresih sestajati vsaki dve leti. Mandat sveta namreč poteče najkasneje 75. dan po lokalnih volitvah konec prihodnjega leta, ko bo na kongresu izvoljen novi svet. Naslednji kongres z volitvami predsednika in podpredsednikov pa bi potekal leta 2009. Biščak je opozoril, da novi predsednik tudi ne bi mogel v celoti vplivati na sestavo izvršnega odbora, čeprav ima po statutu možnost predlagati določeno število članov, ki jih nato potrdi svet stranke. Tudi mandat članov izvršnega odbora je namreč vezan na mandat sveta, tako da bi do konca naslednjega leta v izvršnem odboru sedeli člani, ki jih je predlagal dosedanji predsednik Anton Rop.

Tudi predsednik komisije za statutarna vprašanja in pritožbe Stane Zarnik se je strinjal, da predlog sveta ni najboljši, člani komisije pa so se nato sestali, a niso sprejeli Biščakovega predloga, da ne bi sprejeli omenjenega dopolnila k statutu. So pa predlagali, da se v prehodnih določbah nevezanost mandata predsednika in podpredsednikov na mandat sveta določi le za danes izvoljeno vodstvo. Delegati so predlog sprejeli.

Rop: Le enotna stranka bo lahko dovolj močna

Pred razhajanji znotraj stranke v preteklosti in prihodnosti pa je posvaril tudi dosedanji predsednik stranke Anton Rop. Novo vodstvo liberalne demokracije bo imelo odgovorno nalogo: moralo bo notranje konsolidirati stranko, oblikovati programsko alternativo vladi in dokazati, da LDS zna delovati v opoziciji, je še pred razpravo o statutarnih spremembah na kongresu stranke izpostavil Rop. Kot pravi, je le enotna in konsolidirana LDS lahko močna, odločna in uspešna.

Liberalna demokracija se je po lanskoletnih državnozborskih volitvah po dolgih letih vodenja države znašla v povsem novi vlogi največje opozicijske stranke, je povzel Rop. Za LDS je bila to popolnoma nova izkušnja, zato se je stranka v tem letu iskala in tudi delala napake. A v zadnjih mesecih se njena opozicijska vloga uveljavlja in njen vpliv se povečuje. To je po Ropovem mnenju dokazal tudi referendum o zakonu o RTV Slovenija. LDS je danes na kadrovski, programski in organizacijski prelomnici, pravi Rop.

Kritično je spregovoril o delu vlade premiera Janeza Janše in opozoril, da je čas za alternativni program vladi in za močno LDS. Stranka se mora notranje povezati in ponuditi alternativo. "Če bo danes kdo mislil, da je zmagovalec, bomo na koncu vsi poraženi," je dosedanji predsednik še opozoril svojega naslednika, ki ga bodo izvolili delegati današnjega kongresa.

Preberite tudi v tiskani izdaji Dela