Kdo pa sploh še bere časopise? Marsikdo!

Ljubljana – Najnovejši podatki Nacionalne raziskave branosti (NRB) kažejo, da Slovenci radi berejo časopise. Dnevni časopisi namreč dosegajo 43 odstotkov, tedniki pa 71 odstotkov populacije, stare od deset do petinsedemdeset let. Najbolj bran dnevni časopis na Slovenskem so še vedno Slovenske novice, med resnimi splošnoinformativnimi časniki pa Delo.

Sledijo Večer, Dnevnik, Primorske novice, Finance, Ekipa in Svet24. Na drugo mesto bi po dosegu sicer morali uvrstiti Žurnal24, a je treba upoštevati, da je ta dnevni časopis brezplačnik.

Ker pa časopisi že dolgo niso več samo časopisi, so tokrat v sklopu NRB merili tudi doseg celotne blagovne znamke, torej tudi digitalnih in mobilnih edicij. Vrstni red je tudi v tem primeru na vrhu lestvice nespremenjen, nekoliko se spremeni na nižjih mestih (glej tabelo med fotografijami). Med tedniki je sicer najbolj bran Nedeljski dnevnik, sledijo mu Lady in Nedeljske novice, med štirinajstdnevniki Razvedrilo. Med mesečniki je na prvem mestu Ciciban, med dvo- in večmesečniki pa zmaguje Naš dom. Med brezplačniki je najbolj bran tednik Žurnal.

Tisk ne doseže le slabih pet odstotkov populacije

Dnevni časopisi dosegajo 43 odstotkov oziroma 732.000 bralcev na ravni dosega enega izida. Povprečno je vsak drugi bralec dnevnega časopisa v stiku z dvema različnima dnevnikoma – na eni od treh platform, na katerih izhajajo (tisk, spletna izdaja, mobilna izdaja).

Tedniki dosegajo še več bralcev, in sicer 71 odstotkov oziroma 1.209.000 bralcev na ravni dosega enega izida. A tudi ti berejo več tednikov – povprečno vsak skoraj tri tedenske časopise ali revije (2,8 tednika). Natanko takšno je tudi povprečje za mesečnike, ki sicer dosegajo 65 odstotkov ali 1.110.000 bralcev na ravni enega izida. A če se (metodološko) z ravni dosega enega izida premaknemo k branosti tiska na povprečni dan, ugotovimo, da doseg vseh tiskanih medijev na mesečni ravni presega 90 odstotkov, kar pomeni, da tisk ne doseže le slabih pet odstotkov populacije.

»Vprašanje, ki ga tako zelo pogosto slišimo 'Kdo pa sploh še bere?', veliko preveč poudarjajo. To nam povedo te številke!« rezultate pojasnjuje Andraž Zorko iz družbe Valicon. Še vedno namreč devet edicij bere več kot 200.000 ljudi in štiri med njimi bere več kot 300.000 ljudi. »Preveč poudarjamo, da naklade padajo. To je res in naklade res padajo, a zato, ker živimo v takšnem svetu. To ni nič nenavadnega, vendar je res tudi, da tisk še vedno bere zelo veliko ljudi,« opozarja Zorko.

Zaspali na lovorikah velikega števila naročnikov

Po mnenju Zorka taki podatki kažejo, da smo se v zadnjih letih v Sloveniji preveč osredotočali na padce branosti, namesto da bi opazovali gibanje osnovnih številk. Te so, tako pravi Zorko, v absolutnih in relativnih pogledih zelo visoke. »Tisk smo nenehno dojemali kot izumirajoči medij, a samo zato, ker se svet okoli nas spreminja. Zato še enkrat poudarjam: naklade res padajo in res je bralcev manj kot v prejšnjih letih, a številke so še vedno visoke.«

A takšen blagodejen rezultat v številnih medijih, ki so na robu propada, ni zaznan. Zorko opomni, da je to posledica več dejavnikov. Pravi, da so časopisi preveč časa predobro živeli na veliki nogi zelo velikega števila naročnikov ter se prepozno začeli ukvarjati s spletom. A tisti, ki na spletu berejo »časopise«, so nadpovprečni bralci tiskanih medijev.

»Treba je razumeti, da gre to z roko v roki in da ni izključujoče,« pravi Zorko. »Zdaj ljudje manj časa namenjajo branju časopisov, saj so novice s spleta prej dostopne, a to ne pomeni, da so nehali spremljati tisk,« pove Zorko ter pri tem ošvrkne tudi lastnike tiskanih medijev.

»Odgovornost za položaj, v katerem so se zdaj znašli mediji, je tudi na založnikih, ki so morda predolgo spali ob že omenjenem velikem številu naročnikov, ki so jih imeli. A morali bi vedeti, da so ti naročniki na njihovi strani, saj so se šele v času gospodarske krize začeli odrekati časopisom, predvsem naročninam,« ocenjuje Zorko.

»Mediji so se po nepotrebnem prestrašili interneta in prepozno začeli izkoriščati bogastvo, ki ga predstavljajo naročniki. Poleg tega pa je zagotovo tudi res, da so stroške začeli rezati na napačni strani – prava kakovost se še vedno plača in kupi s časopisom.«

Sveži podatki tokrat niso primerljivi s starimi

Primerjava s prejšnjimi leti tokrat zaradi metodoloških sprememb ni mogoča. Tako imamo vpogled le v obdobje od junija lani do februarja letos. V novem obdobju so namreč posodobili model NRB, predvsem kar se tiče vključitve branosti tiskanih medijev na različnih platformah.

Sicer pa prepoznavanje edicij še vedno temelji na prepoznavanju logotipa posamezne edicije, kar velja za tako imenovani »zlati standard« v praksi merjenja dosega tiskanih medijev. Prav tako merjenje branosti še vedno temelji na metodi zadnjega branja, ki se še vedno uporablja v večini nacionalnih raziskav branosti v svetu in tudi v Sloveniji. Zaradi vsega navedenega podatki za zadnje obdobje niso neposredno primerljivi s podatki iz preteklih obdobij.

Podatki o anketiranju so bili zbrani med 1. 6. 2013 in 28. 2. 2014. Skupna velikost vzorca je bila n = 3977. Rezultati so uteženi in reprezentativni za slovensko populacijo, staro od deset do petinsedemdeset let po spolu, starosti, izobrazbi, regiji, tipu naselja in dnevu anketiranja. Število merjenih edicij je 147. Projekt NRB poteka pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice, izvajalec projekta NRB pa je družba Valicon.