Kdo sploh so »sodelavci okupatorja«?

Ljubljana – Trije pravniki (Igor Kaučič, Rajko Pirnat in Lojze Ude), ki so oblikovali pravno mnenje v zvezi z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, se bodo predvidoma prihodnji teden odločili, ali bodo sprejeli izziv in pripravili tudi konkretne pravne formulacije, ki naj bi bile v zakonu o žrtvah vojnega nasilja zapisane tako, da bi iz njih nedvoumno izhajalo, da status žrtve in materialne odškodnine ne morejo pridobiti tisti, ki so dejansko sodelovali z okupatorjem. Lojze Ude pravi, da so jim politiki zadali težko nalogo, saj »smo kar naenkrat postali arbitri v tej zadevi«. Tako Ude kot Rajko Pirnat pa opozarjata, da je bistveno vprašanje, kdo je oseba, ki je aktivno prostovoljno sodelovala z okupatorjem.

Če bo odločitev pozitivna, se bo poleg pravnih vprašanj treba lotiti tudi vsebinskega vprašanja, predvsem tega, kdo sploh je sodelavec okupatorja, pravi Ude in dodaja, da se bo po tako dolgem času težko opredeljevati, kako ugotavljati sodelovanje z okupatorjem. »Sodelovanje z okupatorjem je pojem, ki zajema toliko različnih življenjskih situacij, da ne vem, kako je možno šestdeset let po koncu vojne najti natančne pravne definicije. Vendar bi bilo dobro rešiti to vprašanje pravno korektno, čeprav je to težko. Denimo, da je dokazano, da je nekdo doživel hude posledice izgnanstva, za katero se je sicer z begom sam odločil, ampak po vojni je bilo najhujše storjeno s tem, da niso bili izvedeni niti kakšni poenostavljeni sodni postopki. Povojni poboji zelo otežujejo pravno natančno opredelitev vprašanja, kdo je sodelavec okupatorja. Čisto vsako komunikacijo z okupatorjem še ni mogoče šteti za sodelovanje z okupatorjem. Ko srečaš pojem sodelavci okupatorja, se odpre kup nejasnosti, takrat zazeva popoln prepad med povojno zgodovino in ravnanjem oblasti ter do konca zaostrenimi stališči tistih, ki so pobegnili v tujino.«

Na vprašanje, kateri izmed zakonov, torej veljavni zakon o žrtvah vojnega nasilja ali predlog sprememb, ustrezneje rešuje najbolj sporna vprašanje, Ude odgovarja: »Prejšnji zakon je jasnejši oziroma je jasno odklonilen, čeprav ne formulira, kdo je sodelavec okupatorja. Odpira pa vprašanje, kako to ugotavljati. Medtem ko je predlog novega zakon krog žrtev vojne razširil in ne uporablja izključitvene formule. Žrtve so vsi, ki so bili kakor koli prizadeti z ukrepi vojaških sil, in to vseh – zavezniških in narodnoosvobodilnih. Vsak prisilen ukrep sicer še ni protipraven, vendar enačenje okupacijskih sil in zaveznikov ni tako nedolžna stvar.« Pirnat pa pravi, da koalicijski predlog sprememb zakona vsekakor ni jasen, saj se ga da razlagati zelo različno. Vendar je tudi veljavni zakon relativno slab, saj ne pove, kaj natanko pomeni sodelovanje z okupatorjem oziroma kako ga ugotavljati.

Rajko Pirnat opozarja, da se mora državni zbor predvsem odločiti, kaj sploh hoče. »Možen način rešitve je določiti kategorije tako, da čim bolj jasno definirajo prejemnike pomoči in da med prejemniki gotovo ni sodelavcev okupatorja. Kaj si državni zbor predstavlja pod pojmom aktivno sodelovanje z okupatorjem, pa je drugo vprašanje.«

Več si preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.