»Kolaboracionistov ni več med živimi«

Ljubljana – Kako rešiti dilemo, da sodelavci okupatorja niso upravičeni do odškodnine oziroma da po spremembah zakona o žrtvah vojnega nasilja nimajo posebnih pravic? S tem vprašanjem imajo te dni veliko dela tako poslanci koalicijskih kot opozicijskih strank. Zaplet ima dve plati: proceduralno in vsebinsko. Koalicija bi sicer umaknila zakon, ki ga je pred dnevi (kljub menda drugačnemu dogovoru z opozicijo) nazadnje sama vložila, vendar vsebine ni več pripravljena spreminjati. Če bi že umaknili zakon, bi to storili zato, da bi razširili krog podpisnikov tudi na poslance opozicije, pri čemer računajo zlasti na socialne demokrate. Slednji bi to storili, a le, če bi pred tem podpisali izjavo. O njeni vsebini pa s koalicijo še niso usklajeni.

Vodja poslanskih skupin koalicijskih strank Jože Tanko (SDS), Alojz Sok (NSi) in Franc Žnidaršič (DeSUS) vztrajajo, da je bila vsebina sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja usklajena in da niti v LDS niti v SD niso imeli pripomb. Zato je koalicija ocenila, da je besedilo zakona primerno za vložitev v parlamentarno proceduro, pojasnjuje Jože Tanko.

Vendar iz odzivov poslancev LDS nikakor ni razbrati, da bi se ti strinjali z vloženim predlogom. V SD pa so bili zelo presenečeni nad koalicijsko potezo. Dan pred vloženim predlogom so se namreč v parlamentu še dogovarjali o vsebini skupne izjave, ki bi jo podpisali poznejši sopodpisniki zakona in v kateri bi nesporno zapisali, da posebnih pravic za sodelavce okupatorja ni.

Zdaj se je vse skupaj ustavilo prav pri vsebini izjave. Svojo so pripravili v SD, svoj predlog imajo tudi v SDS. Razlikujeta se morda v odločilni podrobnosti. SDS v izjavi razlaga, da zakon dodeljuje status žrtve vojnega nasilja samo tistim kategorijam državljanov, ki so eksplicitno navedene v 2., 4. in 5. členu zakona. Za SD pa s tem senca dvoma še ni odpravljena, zato predlagajo še zapis, da spremembe 1. člena in črtanje 6. člena nimajo za posledico, da bi posebne pravice dobile tudi tisti, ki so sodelovali z okupatorjem, uradno pa niso bili pripadniki oboroženih sil.

Pojasnimo, da je koalicija v novelo zapisala, da bi bila žrtev vojnega nasilja vsaka civilna žrtev vojne, ne glede na to, katera stran je povzročila nasilje. Medtem ko bi črtali člen, s katerim do statusa niso upravičene osebe, ki so prostovoljno sodelovale na strani agresorja. Do statusa žrtve vojnega nasilja bi bil upravičen vsak slovenski državljan, ki je bil med drugo svetovno vojno kot civilna oseba izpostavljen nasilju katere koli vojaške sile. Status žrtve vojnega nasilja pa se priznava tudi otrokom, ki so se rodili staršem v izgnanstvu ali internaciji. Zdaj še veljavni zakon v 6. členu določa, da se za žrtev vojnega nasilja ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Po predlagani noveli bi se ta člen črtal, tako da bi bili do statusa upravičeni tudi denimo mobiliziranci v nemško vojsko, kar je danes posebej pozdravil Alojz Sok, skupaj s Francem Žnidaršičem pa sta obžalovala, da tisti, ki sodijo v to kategorijo, tako ali tako ne bodo dolgo uživali rente, zaradi starosti, seveda.

Več preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.