Tiskane izdaje
Kot je po pisanju Slovenske tiskovne agencije pojasnila Friškovčeva, so letos na rast in razvoj hmelja močno vplivale vremenske razmere, ki niso bile vedno najbolj ugodne. Hmeljarji so se tako srečavali z visokimi temperaturami nad 30 stopinj Celzija in pomanjkanjem padavin, zato je suša prizadela hmeljišča, ki niso bila namakana.
Poleg tega je hmeljišča letos prizadela tudi toča, hmeljske površine pa so letos zmanjšane za 250 hektarjev. Okoli 130 slovenskih hmeljarjev je letos hmelj tako zasadilo na približno 1200 hektarov površin, kar je za 600 hektarjev manj kot pred petimi leti in skoraj 1000 hektarov manj kot pred 10 leti.
Po navedbah Friškovčeve pozne sorte hmelja še niso oblikovale storžev oziroma so storžki za zdaj drobni in odprti. Ali bodo takšni tudi ostali, je odvisno od vremena v prihodnjih dneh. Po neuradnih informacijah naj bi hmeljarji letos pridelali okrog 2000 ton hmelja, kar je normalen pridelek, če se bo suša nadaljevala, pa bo letina manjša, še piše STA.
