Korošci bodo pripravili svojo strategijo

Tretja razvojna os: ker je politika odpovedala, nameravajo s strokovnimi argumenti dokazati, da regija cesto nujno potrebuje.

Objavljeno
14. november 2014 09.17
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mežica – Koroški župani in gospodarstveniki bodo odslej v zvezi s projektom tretje razvojne osi nastopali združeno, v regijskem razvojnem svetu. V prizadevanja za ustrezno cestno povezavo se vključuje tudi Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška. Ta je pripravila svojo strategijo razvoja koroških cest, ki ne temelji le na količini prometa, temveč tudi na drugih dejavnikih, zaradi katerih Koroška hitro cesto nujno potrebuje.

Koroški župani so ob nedavnih izjavah predstavnikov različnih institucij o tem, da Koroška ne potrebuje hitre ceste, pripravili seznam zahtev, ki so jih naslovili na ministrstvo za infrastrukturo. Ta teden so se zaradi problematike tretje razvojne osi sestali v Dravogradu in tam zaman čakali predstavnike vlade, zato so že znanim zahtevam dodali še zahtevo po čimprejšnjem obisku ministra Gašperšiča z ekipo in zasedanje odbora za infrastrukturo, ki naj bo na Koroškem. Tudi pobudniki peticije za gradnjo tretje razvojne osi iz ravenskega Mladinskega sveta so nad (ne)odzivom odgovornih razočarani. Premieru Miru Cerarju očitajo, da si po tem, ko jih je njegov urad pred dvema mesecema z vsemi podpisi vred odpravil z nekaj vljudnostnimi frazami, še vedno ni vzel časa za odgovor na ljudsko iniciativo, ki se ji je pridružilo že 7000 ljudi. Podpise mu hočejo ponovno izročiti osebno in zahtevajo odgovore na nekatera ključna vprašanja glede projekta in njegovega časovnega načrta. »Če v resolucijo o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture do leta 2020 severnega dela tretje razvojne osi ne boste zajeli, nas zanima, ali boste prevzeli vso odgovornost za nadaljnji propad koroškega gospodarstva ter posledično naše regije in bega možganov iz nje?« sprašujejo premiera.

Gospodarstveniki se združujejo

Na seji upravnega odbora GZS Koroške pa so gospodarstveniki ugotavljali, da sedanji načrti države (ali pomanjkanje teh načrtov) glede tretje razvojne osi »zagotovo niso to, kar gospodarstvo potrebuje za svoje načrte in zagotavljanje razvoja v prihodnosti«. »Ker je Mežiška dolina center koroškega gospodarstva, smo popolnoma infrastrukturno nepokriti,« je izpostavila predsednica UO GZS Koroška Mojca Kert. Zato so sklenili prevzeti vajeti v svoje roke tudi na strokovni ravni in pripraviti regijsko strategijo razvoja glavnega prometnega omrežja, ki bo upoštevala še druge pomembne dejavnike, ti pa govorijo v prid hitri cesti, ne le število vozil, s katerim (ne)utemeljenost gradnje pojasnjuje država. »Politika ne bo dovolj, potrebujemo konkretne predloge,« meni Karmen Sonjak iz RRA, kjer so pripravili regijsko prometno strategijo. »Štetje prometa ni edini kazalnik, po katerem lahko država naredi strategijo in razporedi investicije. Tu so še prometna nedostopnost, stanje sedanjih cest, nezmožnost posodobitev sedanjih cest (na primer skozi Hudo luknjo), to so drugi problemi, s katerimi se srečujemo in ki morajo biti upoštevani pri določanju prioritetnih projektov države.«

Gospodarstveniki s Koroške bodo odslej nastopali skupaj s šaleško gospodarsko zbornico, regijsko prometno strategijo pa bo sprejel še razvojni svet koroške regije, ki ga sestavlja 12 županov, 12 gospodarstvenikov in šest predstavnikov nevladnih organizacij. »Pričakujemo, da bomo nehali razpravljati o tem, ali in kakšne ceste Koroška potrebuje, temveč samo še o tem, kdaj se bo gradnja začela in kdaj bo končana,« so sklenili.