Kučan vztraja pri pričanju na haaškem sodišču

Ljubljana/Beograd - Bivši predsednik Milan Kučan se je danes odzval na očitke dveh hrvaških združenj in Helsinškega monitorja Slovenije, ki od haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zahtevajo, naj preuči sum, ali je Kučan pred sodiščem v zvezi z dogodki na mejnem prehodu Holmec krivo pričal pod prisego. Kučan vztraja pri izjavah, ki jih je dal na pričanju, nadaljnja pojasnila v zvezi s temi dogodki pa so po njegovem mnenju stvar Slovenije, so sporočili iz njegove pisarne.

Hrvaški Center za razvoj demokracije (CERD), Državljanski odpor krivici in nasilju (GON) ter Helsinški monitor Slovenije (HMS) so po navedbah predsednice CERD Semine Lončar v torek na haaško sodišče naslovili zahtevo, naj preuči sum, ali je Kučan 21. maja 2003 na sojenju sedaj že pokojnemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću v pričanju glede Holmca storil kaznivo dejanje krivega pričanja oziroma govoril neresnico ter da je preslepil sodišče in javnost. Predsednica HMS Neva Miklavčič Predan je pojasnila, da je pri zadevi "sodelovala posredno" in "v obrambi zoper vgrajene obtožbe" proti njej kot predsednici HMS.

Kučan ne pozna vsebine obtožb omenjenih organizacij

Kot so danes sporočili iz pisarne bivšega predsednika, Kučan ne pozna vsebine obtožb omenjenih organizacij, zato jih tudi ne more komentirati. Izjav predstavnikov teh organizacij, ki močno spreminjajo vsebino njegovega pričanja, pa ne želi komentirati.

Bivši predsednik republike vztraja pri izjavah, ki jih je dal na pričanju na haaškem sodišču, in k tam povedanemu ne želi ničesar dodajati. Svoje izjave je temeljil na podatkih, ki so mu jih posredovali slovenski državni organi, zato meni, da so nadaljnja pojasnila v zvezi z dogodki na Holmcu stvar slovenske države, so se sporočili iz Kučanove pisarne.

Iz Kučanove pisarne so se že 19. aprila odzvali na obtožbe, da je bivši predsednik krivo pričal pred haaškim sodiščem, kar so takrat označili za hudo potvorbo. Takrat so tudi spomnili, da je Kučanovo pričanje zapisano po direktnem prenosu s haaškega sodišča, tako da lahko vsakdo preveri resničnost navedb. Bivši predsednik je pričal v slovenščini in velja njegova izvirna beseda, so poudarili.

Kučan: V Holmcu ni bil storjen noben zločin

Kučan je na pričanju na sojenju nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku 21. maja 2003 med drugim odgovarjal tudi na Miloševićeve očitke glede incidenta na Holmcu. Kot so CERD, HON in HMS navedle v zahtevi haaškemu sodišču, je Kučan v svojih odgovorih večkrat ponovil, da na Holmcu ni bil storjen noben zločin. Dejal je, da na vojake, ki so se predali in izobesili belo zastavo, niso streljali ter da na Holmcu ni umrl nihče od vojakov JLA.

Na vprašanje Miloševića, ali je seznanjen s primerom, ko so slovenski policisti na mejnem prehodu Holmec 28. junija 1991 ustrelili tri ujete pripadnike nekdanje JLA, je Kučan odgovoril: "Primer Holmec, tako kot vsi drugi primeri, o katerih govori ta bela knjiga, so bili preiskani in o njih obstaja poročilo, ki je v arhivu... Tam ugotovitve o tem, da bi kdo streljal civiliste ali da bi kdo streljal ujete vojake in jih maltretiral, ni," je dejal Kučan, kot je razvidno iz izvirnega video posnetka pričanja.

Na to je Milošević odvrnil, da ima za tri ustreljene pripadnike JLA celo obdukcijske zapise ter pisma Helsinškega monitorja in druge dokumente. Kučan je na to odgovoril: "Kaj to dokazuje? To dokazuje, da je tudi med vojno Slovenija delovala kot pravna država, da je sum, da so bili storjeni zločini, naletel na odziv tožilca, ki je dal na sodišče kazensko prijavo. Sodišče ni ugotovilo, da se je to zgodilo... Eden od pobudnikov, da se to razišče, je bil tudi Helsinški monitor," je dejal. Na koncu pa je še pristavil: "Prej nisem trdil, da ti vojaki niso bili ubiti, ampak trdil sem, da niso bili ubiti kot ujetniki. V vojaškem spopadu so pa seveda bili na žalost ubiti".

Beograd: Vojaki s posnetka na Holmcu so živi

Trije vojaki, ki jih je videti na posnetku avstrijske televizije ORF na mejnem prehodu Holmec iz leta 1991, so živi, vse pa so identificirali, je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta danes povedal obrambni minister SČG Zoran Stanković. Podobno zatrjuje tudi slovenska vlada.

Vojak, ki drži v rokah belo zastavo, je Slovenec in takrat ni bil poškodovan, druga dva - od katerih je eden nižji častnik in sedaj živi v Srbiji - pa sta bila ranjena, Stanković pa ni navedel podrobnosti o tretjem vojaku s posnetka.

Stanković je še poudaril, da je zadosten razlog za kazensko odgovornost storilcev dejstvo, da so te vojake streljali, čeprav so mahali z belo zastavo. Minister je tudi pojasnil, da je zadeva Holmec v pristojnosti beograjskega sodišča za vojne zločine, ki so mu izročene vse dostopne listine o žrtvah nekdanje jugoslovanske vojske v Sloveniji junija 1991. Takrat je padlo 44 pripadnikov JLA, od tega 6 častnikov, 7 podčastnikov, 30 vojakov in en civilist, ki je služboval v vojski. Skupno je bilo ranjenih 184 pripadnikov JLA, je povedal Stanković.

Zatrdil je tudi, da je slovenska stran med vojno junija 1991 resno kršila pravila vojskovanja, vendar Beogradu ni dostopna dokumentacija o podrobnostih storjenih zločinov, ker so jo od takratne jugoslovanske vojske med umikom vojaškega sodišča iz Zagreba zaplenili pripadniki hrvaške ljudske garde.